Turistov bo letos okoli 50 odstotkov manj kot lani, okrevanje turizma lahko traja do pet let

Turistov bo letos okoli 50 odstotkov manj kot lani, okrevanje turizma lahko traja do pet let

Drugi val epidemije covida-19 je dodatno poslabšal stanje turistične panoge in njene obete, so ugotavljali govorci na današnjih spletnih Dnevih slovenskega turizma. Turistov bo letos okoli 50 odstotkov manj kot lani, okrevanje lahko traja do pet let. Vlada načrtuje nove podporne ukrepe, v gospodarstvu pa pozivajo k večji in pravočasni pomoči.

Letošnji Dnevi slovenskega turizma, osrednji vsakoletni dogodek panoge, so se osredotočili na odziv na koronsko krizo. Ta je v turizem močno zarezala, tako pri številu turističnih prihodov in prenočitev kot pri prihodkih, je izpostavil gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Zgolj do konca oktobra se je na zavodu za zaposlovanje prijavilo skoraj 6000 brezposelnih iz panoge, številka pa proti koncu leta še raste. “Pričakovana je daljša doba okrevanja, morda celo pet let,” je dejal Počivalšek.

“Turizem bo za ponovni zagon in vzpon potreboval obsežno pomoč države in EU,” je prepričan minister. Pot naprej bo začrtal načrt okrevanja turizma, ki bo segal do leta 2023.

Deležniki pripravljajo tudi projekte za pridobitev sredstev, ki jih okrevanju turizma namenja EU. “Napovedi o finančnih instrumentih EU za okrevanje in razvoj po pandemiji nas vsekakor navdajajo z optimizmom,” je dejal Počivalšek. Nenazadnje je v teku razprava o odpiranju dejavnosti in gostinsko-turističnih obratov, kar pa bo odvisno od epidemiološke slike, je spomnil.

V Sloveniji bomo letos našteli 51 odstotkov manj turistov kot lani, pri tujih bo padec 74-odstoten, je najnovejše napovedi povzela direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak. Število turističnih prenočitev naj bi se glede na lani znižalo za 42 odstotkov. Podobne številke gre pričakovati v prihodnjem letu, pri čemer STO računa na nekaj manj domačih in nekaj več tujih gostov. Kasneje pa naj bi število tujih gostov začelo pomembneje okrevati, s tem pa bi se v turistično panogo vrnila rast.

Predsednik Turistično gostinske zbornice Slovenije (TGZS) Andrej Prebil je pozval k oblikovanju ločenega interventnega zakona za turizem, ki bi vključeval vse segmente te panoge. Podčrtal je kompleksnost in prepletenost turizma, v katerem ima vsak deležnik pomembno vlogo. Nujno potrebno je po besedah Prebila tudi dodatno financiranje dela STO, ki predstavlja temelj promocije slovenskega turizma, v višini vsaj 10 milijonov evrov.

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc je naštel vrsto dodatnih ukrepov, ki jih vlada že načrtuje za panogo. V sedmem protikoronskem zakonu namerava med drugim uveljaviti dodatne ukrepe za izboljšanje likvidnosti podjetij ter povečanje investicij SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada. Prek evropskega načrta za okrevanje in odpornost pa bi lahko v slovenski turizem steklo še več kot 400 milijonov evrov.

Država turistični panogi sicer pomaga, a prepočasi in v premajhnem obsegu, so menili govorci na spletni okrogli mizi. Mestni hotelirji se borijo za preživetje, je spomnil predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in direktor ljubljanskega hotela Slon Gregor Jamnik. Da država sicer pomaga, a “ne dovolj jasno in ne dovolj hitro”, je ocenil tudi kuharski mojster v Gostilni pri Lojzetu Tomaž Kavčič.

V Avstriji so hotelirji v drugem valu epidemije ob podpori za ohranjanje delovnih mest dobili nepovratno pokritih 80 odstotkov lanskih prihodkov za oktober in november, za december je delež 50-odstoten, je pojasnil vodja oddelka F&B pri avstrijski skupini Falkensteiner Sebastian Postogna. Tako se sedaj posvečajo vprašanju oblikovanja novih produktov in optimizacije na področju digitalizacije. “Medtem se v Sloveniji marsikdo ukvarja s tem, ali bo obdržal zaposlene, ali bo jutri še imel službo,” je dejal.

Med ključnimi izzivi turistične panoge v prihodnje bo prestrukturiranje državnega premoženja v turizmu, je izpostavila Ljubica Knežević Cvelbar z ekonomske fakultete. “To je sivina, ki je nad nami že zadnje desetletje,” je spomnila. Velik izziv bodo tudi naložbe, ki bi v koronski krizi lahko usahnile. Vsi sogovorniki so se strinjali tudi, da bo posebno dodatno pozornost potrebno nameniti kadrom.

Kot običajno so tudi letos na Dnevih slovenskega turizma podelili še najvišje nagrade v panogi. Nagrado kristalni Triglav za osebnost, ki je v zadnjem letu največ prispevala k prepoznavnosti Slovenije v svetu, so vsi deležniki podelili kolesarskemu asu Tadeju Pogačarju, potem ko jo je lani prejel njegov športni kolega Primož Roglič.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je medtem nagrado ambasador slovenskega turizma za leto 2020 namenilo strokovnjaku za razvoj destinacij Terryju Stevensu. Turistično gostinska zbornica Slovenije je priznanje za izjemen prispevek k razvoju slovenskega turizma podelila članici uprave Save Turizem Renati Balažic.

Priznanje za izjemen prispevek pri razvoju turistične društvene organizacije je Turistična zveza Slovenije namenila poslovnemu sekretarju Mestne turistične zveze Ljubljana Borisu Pircu. Marjan Vidovič, ki vodi motel in picerijo Črni baron v Malečniku, je prejel priznanje za življenjsko delo v gostinstvu in aktivno povezovanje v gostinstvu, ki ga podeljuje sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.

Na spletni prireditvi so razglasili tudi prejemnike nagrad snovalec in sejalec, ki jih najbolj inovativnim projektom in idejam podeljuje STO. Nagrade snovalec so dobili produkt Fish & Fly Trio ponudnika Zavoda Otis, Potovanja z električnimi motorji ponudnika Clutch ter Robidišče Trail Center ponudnika Arbischa. Sejalec 2020 pa je postal Regijski promocijski center Expano prijavitelja Razvojni center Murska Sobota.

Društvo turističnih novinarjev Slovenije je medtem podelilo kristalni Triglav za izjemne dosežke na področju slovenskega turizma in promocijo Slovenije v svetu. Dobitnik nagrade za leto 2020 je združenje Gourmet over Mura.

Scroll to top
Skip to content