Zagrebško županijsko sodišče je odločitev sprejelo pred kratkim in o tem pisno obvestilo strani v postopku. Gre za enega izmed postopkov izterjave izplačila dolgov LB, ki so bili po razpadu nekdanje Jugoslavije preneseni v hrvaški javni dolg, nato pa preko Zabe in Privredne banke Zagreb izplačani hrvaškim varčevalcem LB. Hrvaška vlada je pooblastila banki, naj vodita postopke v njenem imenu.
Pooblaščenec Ljubljanske banke je sodbo županijskega sodišča prejel 14. novembra, je danes objavilo slovensko ministrstvo za finance na svoji spletni strani. Kot so dodali, je sodišče naložilo LB in NLB plačilo 492.430,53 evra ter obresti od 1. januarja 1992 do plačila.
Na slovenskem finančnem ministrstvu so izpostavili, da je županijsko sodišče v nasprotju s pričakovanji in običajno sodno prakso spremenilo odločitev zagrebškega prvostopenjskega sodišča, ki je leta 2012 zahtevek Zabe v celoti zavrnilo.
“Slovenija tudi ob tej priložnosti izraža zaskrbljenost in nezadovoljstvo zaradi kršitev mednarodnih obveznosti s strani Hrvaške in arbitrarne ter napačne razlage slovenskega ustavnega zakona o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije s strani hrvaških sodišč,” so zapisali v sporočilu.
Spomnili so, da sta Slovenija in Hrvaška 11. marca 2013 na Mokricah sklenili memorandum o soglasju, ki je mednarodna pogodba in neposredno zavezuje sodišča v obeh državah. Ob tem so opozorili, da v Zagrebu memorandumu ne priznavajo statusa mednarodne pogodbe z namenom, da bi onemogočili ustavitev (stay) sodnih postopkov glede prenesenih deviznih vlog do razrešitve vprašanja v okviru nasledstva, kar je brez dvoma v nasprotju z dogovori med državama.
Memorandum določa, da bosta Slovenija in Hrvaška rešitev za prenesene devizne vloge LB na Hrvaškem našli na podlagi priloge C sporazuma o vprašanjih nasledstva. Hrvaška vlada se je zavezala, da bo na podlagi memoranduma do končne razrešitve tega vprašanja zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov, ki sta jih začeli Zaba in PBZ v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami in da se z namenom reševanja navedenega vprašanja ne bodo začeli novi sodni ali drugi postopki v zvezi s prenesenimi deviznimi vlogami, so še navedli.
Kot so izpostavili, je Slovenija svoj del zavez iz memoranduma izpolnila, ker je po njegovem podpisu v DZ pričela s postopkom ratifikacije pogodbe o pristopu Hrvaške v EU.
Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška v celoti izpolnila svoje mednarodne obveznosti in do končne razrešitve vprašanja prevzema jamstev nekdanje SFRJ ali Narodne banke Jugoslavije za devizne vloge v poslovnih bankah v SFRJ zagotovila ustavitev vseh sodnih postopkov pred hrvaškimi sodišči, ki sta jih začeli Zaba in PBZ.
Spomnili so tudi, da je Slovenija lani v podobni zadevi glede problematike terjatev LB na Hrvaškem vložila meddržavno tožbo proti Hrvaški pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu. Ob tej priložnosti Slovenija ponovno poudarja, da sta načeli vladavine prava in mirnega reševanja sporov temeljni načeli v sodobni mednarodni in evropski skupnosti.
Zaba in PBZ sta med letoma 1994 in 1996 vložili 27 tožb proti LB in NLB zaradi deviznih vlog nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice LB, ki so prenesli svoj denar na hrvaške banke. V preteklih več kot dveh desetletjih so 27 primerov združili v 15 postopkov, ki potekajo na hrvaških sodiščih.
Po slovenskih virih naj bi približno 76.000 hrvaških državljanov svoje devizne prihranke preneslo na 25 hrvaških bank. Največ denarja sta izplačali PBZ in Zaba.
Poleg te novembrske sodbe sta bili v še dveh postopkih na Hrvaškem sprejeti pravnomočni odločitvi, ena v korist slovenskih bank, ena pa v prid tožnikov. V obeh primerih je šlo za zneske pod 800 evrov. Slovenska stran se je v svojem izgubljenem primeru pritožila na hrvaško ustavno sodišče, na odločbo še čaka.
Za 4. december je na zagrebškem prvostopenjskem sodišču napovedan naslednji narok v eni izmed tožb proti LB in NLB za prenesene devizne vloge.
