Lani se je rodilo 810 otrok manj kot leta 2018. Med novorojenčki je bilo lani nekaj več kot 51 odstotkov dečkov, je sporočil hrvaški zavod za statistiko na svoji spletni strani. Leta 1900 se je za primerjavo rodilo 95.000 otrok.
Na Hrvaškem se je število novorojenčkov lani zmanjšalo za 7226 v primerjavi z letom 2010. Manj novorojenčkov beležijo vsako leto. Izjemi sta bili v letih 2016 in 2018, ko je bilo nekaj več novorojenčkov kot v letih 2015 oziroma 2017.
Letošnji podatki napovedujejo nadaljevanje negativnega trenda. V prvih šestih mesecih letošnjega leta se je namreč rodilo približno 150 otrok manj kot v enakem obdobju lani.
Na hrvaškem zavodu za statistiko so še sporočili, da je leta 2019 umrlo 912 ljudi manj kot leta 2018. Med umrlimi je bilo nekoliko več žensk.
Stopnja naravnega prirastka je bila lani negativna in je znašala -3,9. Negativni prirastek so lani zabeležili v vseh hrvaških županijah, največjega v primorsko-goranski.
Pozitiven naravni prirastek so lani imeli samo v 50 mestih in občinah, medtem ko je bilo več pogrebov kot rojstev v 497 mestih in občinah. V osmih mestih in občinah je bil ničelni naravni prirastek.
Mesta z največjim naravnim prirastkom so Solin, Kaštela in Metković v Dalmaciji. Sledita Čakovec in Zaprešić. Na južnodalmatinskem otoku Lastovo pa so lani prvič v zadnjih desetih letih zabeležili več novorojenčkov kot umrlih. Rodilo se je devet otrok, umrli pa so štirje ljudje.
Glede najbolj negativnega naravnega prirastka so v vrhu Novi Vinodolski, Senj, Slunj, Glina in Skradin.
V štirih hrvaških občinah se lani ni rodil noben otrok. To so Ervenik in Kijevo na območju šibeniško-kninske županije, Sućuraj v splitsko-dalmatinski in Ribnik v karlovški županiji.
