Štiridnevno procesijo s Castrovimi posmrtnimi ostanki so poimenovali Karavana svobode, iz Havane do vzhodnega mesta Santiago, ki velja za zibelko kubanskega komunizma in revolucije, pa je prepotovala 900 kilometrov dolgo pot, na kateri se je ustavila v več mestih.

Castra so na njegovo željo upepelili 26. novembra, prvi dan devetdnevnega žalovanja, ki so ga razglasile oblasti. Na Kubi so v znak žalovanja zastave spuščene na pol droga, prepovedana je prodaja alkohola, odpovedani so številni koncerti in druge prireditve.

Pogreba komunistične ikone se bodo udeležili številni voditelji, med njimi predvsem kubanski levičarski zavezniki v Latinski Ameriki, to so predsedniki Venezuele, Nikaragve, Bolivije in Ekvadorja – Nicolas Maduro, Daniel Ortega, Evo Morales in Rafael Correa. Pričakujejo tudi druge voditelje iz regije, pa tudi nekdanjega španskega kralja Juana Carlosa.

ZDA, ki so pod Castrovim bratom Raulom začele normalizirati odnose s Kubo, na pogreb ne bodo poslale uradne delegacije, bosta pa navzoča veleposlanik Jeffrey DeLaurentis in svetovalec za nacionalno varnost Ben Rhodes. Pogreba se po napovedih ne bo udeležil ruski predsednik Vladimir Putin.

Vzroka Castrove smrti niso sporočili, po neuradnih navedbah pa je že vrsto let bolehal zaradi težav na črevesju. Nazadnje se je v javnosti pojavil 13. avgusta ob praznovanju svojega 90. rojstnega dne.