Castra naj bi upepelili v soboto, prvi dan devetdnevnega žalovanja, ki so ga razglasile oblasti.
Na komunističnem otoku danes potekajo priprave na žalne slovesnosti in niso predvideni nobeni uradni dogodki. Ti se bodo začeli v ponedeljek, ko so državljane povabili, naj se zberejo na znamenitem Trgu revolucije v Havani. Žara s pepelom bo nato štiri dni potovala po državi. Pogreb bo 4. decembra v drugem največjem kubanskem mestu Santiago.
V Santiagu je Castro leta 1953 prvič poskušal zanetiti revolucijo, vendar mu ni uspelo. Šest let kasneje mu je uspelo strmoglaviti diktatorja Fulgencia Batisto.
Kot poročajo lokalni mediji, se ga Castrova sestra Juanita Castro, ki že desetletja živi v Miamiju, ne bo udeležila. “Glede na neprimerne govorice, da se odpravljam na Kubo na pogreb, želim jasno povedati, da se nikdar nisem vrnila na otok in se tudi tokrat ne nameravam,” je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala Castrova.
Ob tem je poudarila, da se ne veseli smrti nobenega človeka, še posebej nekoga, ki si deli ime njene družine. “Kot Fidelova sestra se soočam z izgubo človeka, s katerim se si delila kri,” je še povedala. Juanita Castro je bila edina od Castrovih sorojencev, ki je javno nasprotovala komunističnemu režimu, ki ga je vodil. V Miami se je priselila leta 1964 in celo sodelovala v zaroti Cie, s katero so želeli Castra odstraniti s položaja.
Na Castrovo smrt se je danes odzval tudi kanadski premier Justin Trudeau, ki je Castra označil za izjemnega voditelja, za katerim bo Kanada žalovala. “Čeprav kontroverzna osebnost, so tako njegovi kritiki kot podporniki prepoznali njegovo ogromno predanost in ljubezen do kubanskega ljudstva, ki je do El Comandanteja gojilo globoko in trajno naklonjenost,” je dejal.
Trudeaujev oče, nekdanji premier Pierre Elliott Trudeau, je bil prvi voditelj države članice zveze Nato, ki je potoval na Kubo. Državo je obiskal leta 1976, ko je bila ta sredi hladne vojne. “Vem, da je bil moj oče zelo ponosen, da ga je lahko klical prijatelj, in Fidela sem imel priložnost srečati, ko je moj oče preminil,” je dejal Trudeau, ki je Kubo z namenom krepitve vezi sicer obiskal minuli teden.
Sožalje ob Castrovi smrti je izrazil tudi iranski predsednik Hasan Rohani, ki je Castra označil za neizprosnega bojevnika. Kot je zapisal v pismu Castrovemu bratu Raulu, mu je tragična novica povzročila veliko žalost in bolečino.
“V času, ko zatirani narodi po svetu trpijo zaradi kršitev najbolj očitnih in temeljnih človekovih pravic, kot so mir, pravičnost in svoboda, je sreča, da obstajajo svobodni ljudje in bojevniki, ki ne odnehajo z bojem vse do zadnjih dni svojega življenja, da bi zastavo pravičnosti ohranili visoko,” je zapisal Rohani, ki se je s Fidelom in Raulom srečal septembra na Kubi.
Vzroka Castrove smrti niso sporočili, po neuradnih navedbah pa je že vrsto let bolehal zaradi težav na črevesju. Nazadnje se je v javnosti pojavil 13. avgusta ob praznovanju svojega 90. rojstnega dne.
Fidel Castro se je po uradnih podatkih rodil 13. avgusta 1926 v mestu Biran na vzhodu Kube kot nezakonski otrok španskemu priseljencu, ki je postal uspešen kmetovalec, in njegovi služkinji. Študiral je pravo v Havani in odprl odvetniško pisarno, leta 1956 pa je s Che Guevaro in drugimi somišljeniki začel gverilsko vojno proti vladi generala Batiste. Leta 1959 je prisegel kot predsednik kubanske vlade in v državi uvedel komunistični režim.
Njegovi podporniki trdijo, da je Kubo vrnil ljudem, nasprotniki pa ga obtožujejo zatiranja opozicije. Med drugim se je v zgodovino zapisal tudi kot človek, ki se je s svojim komunističnim režimom pred nosom ZDA zoperstavil desetim ameriškim predsednikom in preživel več kot 600 poskusov atentatov.
Njegov brat Raul Castro je februarja 2008 tudi uradno postal kubanski predsednik, aprila 2011 je prevzel še vodenje kubanske komunistične partije. Za cilj si je postavil “posodobitev” kubanskega socialističnega gospodarstva in uvedel številne spremembe. Med drugim je Kubancem dovolil imeti v posesti hiše in avtomobile. Otoplil je tudi odnose z ZDA.
Fidel Castro je bil sicer levičarskim politikom velikokrat navdih, še posebej v Latinski Ameriki in Afriki, a jih je velikokrat zaradi vladanja s trdo roko doma spravljal tudi v zadrego. Po njegovi smrti po oceni poznavalcev velikih političnih sprememb na Kubi ni pričakovati.
