Vajo sta v sodelovanju s Fraportom Slovenija organizirala stalna komisija za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov ministrstva za obrambo ter nacionalni forenzični laboratorij ministrstva za notranje zadeve. Predstavili so postopke gašenja razbitin letala, zavarovanja kraja nesreče in dokazov, identifikacije nevarnih predmetov in njihove nevtralizacije, identificiranja žrtev ter preiskave nesreče.
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Miloš Bizjak je pojasnil, da gre za tradicionalno vajo, ki jo pripravljajo že deset let, tokrat pa so jo prvič pripravili na ljubljanskem letališču. Njen namen je vaditi postopke koordinacije različnih služb in uskladitev vseh postopkov. “Vsaka taka vaja odkrije še nekatere pomanjkljivosti in upamo, da bomo vsako leto boljši,” je izpostavil.
Čeprav so tovrstne nesreče zelo redke in jih v Sloveniji še ni bilo, je pomembno, da so pristojne službe tudi na to pripravljene, je izpostavil načelnik Službe za preiskave letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov RS Mihael Klavžar. Ob tem je opozoril, da se v zadnjih desetletjih povečuje število trkov letal na tleh. Zračni prostor je namreč zelo ostro reguliran z radarji in kontrolo letenja, na tleh pa letališča tovrstnih sistemov nimajo.
Scenarij nesreče je predvideval, da sta na ljubljanskem letališču trčila vojaški bombnik in manjše potniško letalo s 50 potniki in štirimi člani posadke. V nesreči je deset ljudi umrlo, potniško letalo pa je zajel ogenj. Nesrečo je zaznala kontrola zračnega prometa, prvi pa so na kraj dogodka prispeli letališki gasilci, katerih odzivni čas znaša tri minute.
“V letališkem gasilstvu so pravila izredno jasna. Če ne ustrezamo standardom, potem letališče ne sme obratovati,” je pojasnil poveljnik letaliških gasilcev Milan Dubravac in spomnil, da so nekaj izrednih dogodkov na ljubljanskem letališču že imeli. Pred kratkim je denimo prišlo do zdrsa enega letala in tudi tedaj je analiza pokazala, da so se gasilci ustrezno odzvali.
Nemški upravljavci ljubljanskega letališča so celotno operativo na njem, vključno z gasilsko, ocenili za zelo dobro. Na številnih letališčih po svetu so letališki gasilci namreč zgolj priučeni, v Sloveniji pa vsak letališki gasilec najprej opravi šestmesečno šolanje na Igu, potem ga čaka še trimesečno usposabljanje na letališču, je pojasnil Dubravac in dodal, da v njihovi službi deluje 55 gasilcev.
“Zaradi visoke usposobljenosti zaposlenih, se je Fraport odločil na ljubljanskem letališču ustanoviti Fraportovo letalsko akademijo,” je spomnil direktor za skupne in splošne zadeve Fraporta Slovenija Thomas Uihlein. Kot je poudaril, se je ta visoka usposobljenost osebja pokazala tudi na današnji vaji, katere namen je bilo uriti gasilce in vzpostaviti komunikacijo med civilnim in vojaškim delom.
Povedal je, da so v okviru akademije, ki izobražuje za različna področja v letalstvu, vzpostavili dobro sodelovanje z različnimi institucijami. Konec poletja bodo za usposabljanje zagotovili še simulacijski helikopter, načrtujejo pa tudi dodatne programe usposabljanja na področju gasilstva v letalstvu.
