“Poskusili smo vse, da bi zmanjšali razhajanja, ki so dejansko postala manjša, a preprosto nismo mogli uspeti,” je na novinarski konferenci dejala Schippersova. Političarka je bila na čelu pogajanj, na katerih so se trudili v čim večji meri poenotiti program štirih strank.
VVD je na volitvah marca osvojila 33 poslanskih sedežev in se je o oblikovanju koalicije pogajala s Krščanskimi demokrati (CDA) in levo usmerjenimi liberalnimi demokrati (D66), od katerih so oboji osvojili po 19 sedežev.
Da bi dosegli večino v 150-članskem spodnjem domu parlamenta, so v pogajanja vključili tudi leve zelene GroenLinks (GL), ki jim je pod vodstvom karizmatičnega Jesseja Klaverja uspelo okrepiti prisotnost v parlamentu s štirih na 14 poslancev. Že vse od začetka je nad pogajanji visela senca dvoma, če bo Klaver pripravljen sklepati potrebne kompromise, še posebej glede zahtev CDA.
Dosedanji premier in vodja VVD Mark Rutte je obžaloval propad pogajanj. “Želeli smo, da bi bila uspešna, a nam ni uspelo. Skupaj smo se odločili, da to preprosto ne bi delovalo,” je dejal. Tudi on je potrdil, da je bila glavna ovira vprašanje priseljevanja, razlike pa so bile velike tudi na področjih podnebnih sprememb in ravni prihodkov.
Razočaranje so izrazili tudi v drugih strankah, Klaver pa je dodal, da se poskusi sklepanja kompromisov tokrat niso izšli, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Če bi pogajanja uspela, bi imel Rutte v parlamentu udobno večino 85 poslancev. Kot piše AFP, je verjetno, da se bo sedaj obrnil k eni od manjših strank, kakršna je konservativna Krščanska unija, ki je osvojila pet sedežev. S tem bi dobil tesno večino 76 sedežev.
Od vsega začetka pa izključuje oblikovanje koalicije s populistično Stranko za svobodo (PVV) Geerta Wildersa, ki je z 20 poslanci največja opozicijska stranka. Dosedanji koalicijski partnerji laburisti (PvdA), ki so izgubili 29 poslanskih mandatov in jih imajo v novem parlamentu le devet, so se že po volitvah izrekli proti vnovični koaliciji z Ruttejem.
Schippersova je sicer v ponedeljek dejala, da je o propadu pogajanj že obvestila kralja Willema Alexandra ter pripravila poročilo parlamentu. Sedaj se mora parlament odločiti, kako naprej, je dejala.
Na Nizozemskem so koalicijske vlade stalnica, težavna pogajanja o njenem oblikovanju pa so običajen del političnega življenja. Leta 2012 je Rutte vlado sestavljal 54 dni, kar je bilo relativno kratko obdobje. Najdlje so pogajanja trajala leta 1977, ko je Nizozemska novo vlado dobila po 208 dneh, še piše AFP.
