“V negotovih parlamentarnih razmerah moramo na eni strani tolerirati drug drugega, da bi prišli do sestave vlade. Trenutno ni pogojev za kaj takega,” je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa v kratki izjavi dejala Loofova, potem ko je o tem seznanila predsednika švedskega parlamenta Andreasa Norlena. Ta je minuli teden Loofovi dal mandat, da razišče možnosti za sestavo nove vlade. Ob tem ni izključil možnosti, da bi voditeljica Sredinske stranke tudi prevzela premierski položaj.

Loofova je danes pojasnila, da so ji tako socialdemokrati kot konservativci sporočili, da ne bodo podprli vlade, ki je ne bi vodili sami. Dodala je, da so se stranke na pogovorih strinjale o številnih vprašanjih, vključno z reformo davčnega sistema, izboljšanjem zakonodaje in skrajšanjem čakalnih vrst v zdravstvu, največje razlike pa so bile npr. glede reforme delavske zakonodaje. V pogovore Loofova ni vključila Leve stranke in skrajno desnih populističnih Švedskih demokratov.

Splošne volitve 9. septembra so na Švedskem prinesle politični zastoj med dvema glavnima političnima zavezništvoma v državi, ki ga na eni strani vodijo socialdemokrati, na drugi konservativci. Nobena stran v 349-sedežnem parlamentu nima večine, kar zapleta sestavo nove vlade.

Norlen naj bi se danes o trenutnih razmerah pogovarjal z voditelji parlamentarnih strank, na petkovi novinarski konferenci pa sporočil, kako naprej.

Vodji švedskih konservativcev Ulfu Kristerssonu je minuli teden prav tako spodletelo, da bi postal novi švedski premier in oblikoval novo vlado, saj v parlamentu ni dobil zaupnice. Vlado začasno vodi dosedanji premier in vodja socialdemokratov Stefan Lofven, ki konec septembra v parlamentu prav tako ni dobil zaupnice.

Predsednik švedskega parlamenta lahko mandat za sestavo vlade podeli do štirim kandidatom. Če nobenemu od njih ne uspe, bo treba razpisati predčasne volitve.