Inšpektorat za okolje in prostor je konec septembra ugotovil, da je pomemben del glavne stavbe Kemisovega reciklažnega centra na Vrhniki nelegalna gradnja, zaradi česar v tem delu objekta podjetje ne sme več opravljati poslovne dejavnosti. V Kemisu odločbo spoštujejo in tako na Vrhniko ne dovažajo več novih odpadkov, so pa obljubili varno odstranitev tistih, ki so bili tam že v času izdaje odločbe.
“Postopek odstranitve nevarnih odpadkov je v teku. Za del teh smo v procesu pridobivanja vseh dovoljenj za trajno odstranitev, zato vam natančne časovnice žal ne moremo posredovati, saj ni odvisna zgolj od nas,” so za STA ta teden pojasnili v Kemisu.
Ker se intenzivno ukvarjajo z odstranjevanjem odpadkov, zaenkrat niso odpuščali. Je pa nekaj zaposlenih trenutno zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otrok v času covida-19 odsotnih z dela, so navedli.
V podjetju so ob tem znova opozorili, da so mnoga podjetja, pa tudi bolnišnice in druge zdravstvene ustanove, čez noč ostale brez pomembnega objekta za ravnanje z odpadki. “Zato velike napore in sredstva vlagamo tudi v reševanje stisk naših partnerjev. Tem pomagamo z neposrednimi odvozi od povzročiteljev do odstranjevalcev odpadkov, saj Slovenija nima zadovoljivih alternativnih rešitev za ravnanje z določenimi nevarnimi odpadki, prav tako pa ne želimo, da bi se zdravstvo in gospodarstvo v času najhujše epidemije covida-19 morala ukvarjati še s kopičenjem nevarnih odpadkov,” so navedli.
Kemis je običajno letno poskrbel za četrtino vseh nevarnih odpadkov v Sloveniji. Zgolj v letošnjem letu od januarja do septembra je v varno odstranitev prevzel 16.585 ton odpadkov, od tega 11.404 ton nevarnih in 5181 ton nenevarnih odpadkov.
“Ker gre v primeru Kemisa za enega najbolj urejenih objektov za ravnanje z nevarnimi odpadki, ki po mnenju strokovnjakov za požarno varnost sodi med varnostno najbolje opremljene objekte za ravnanje z odpadki, ne samo v Sloveniji temveč tudi v širšem prostoru, pa vendarle upamo, da bodo pristojne institucije odločile na način, ki bo Kemisu omogočal nadaljnje delovanje,” so podčrtali.
Na odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor so se v podjetju namreč pritožili in upajo, da bo odločitev znana v najkrajšem možnem času. Ob tem so znova poudarili, da je gradbena inšpekcija po požaru maja 2017 “dve leti spremljala sanacijo objekta in na izvedbo ni imela pripomb”. Zato so v Kemisu, ki je v sanacijo objekta vložil več kot 6,5 milijona evrov sredstev, prepričani, da bo tudi vloga za gradbeno dovoljenje, ki so jo vložili avgusta letos, rešena pozitivno.
V zbornici komunalnega gospodarstva, ki deluje pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), trenutno sicer ne zaznavajo večjih težav pri prevzemanju nevarnih odpadkov od komunalnih podjetij. “Verjetno gre vzroke za to iskati v ukrepih zaradi epidemije covida-19 in zaradi tega manjšem pripadu nevarnih odpadkov v zbirnih centrih,” je za STA ocenil direktor zbornice Sebastijan Zupanc.
Sogovornik sicer ocenjuje, da se bo prava slika stabilnega sistema prevzema nevarnih odpadkov od komunalnih podjetij pokazala šele v nekaj mesecih, ko bo vzpostavljen normalen življenjski ritem v državi. “Smo pa za vse izvajalce javne službe zbiranja komunalnih odpadkov organizirali izobraževanje, kako s temi odpadki ravnati in kako jih ustrezno sortirati, da bodo morebitne težave s prevzemi ter potencialna nevarnost za neljube dogodke v zbirnih centrih zaradi povečanih količin teh odpadkov čim manjše,” je dodal.
Na GZS pa so poudarili, da inšpekcijska odločba prekinja tekoče zbiranje in predelavo tokov nevarnih odpadkov, ki jih od podjetij prevzema in predeluje Kemis. “Dogovori za odvoz nevarnih odpadkov v tujino lahko trajajo tudi nekaj mesecev, ker je obdelava odvisna od poslovnih odnosov med prevzemnikom odpadka pri nas in prevzemnikom v tujini,” je opozorila direktorica službe za varstvo okolja na GSZ Antonija Božič Cerar.
Obdelava odpadkov se namreč izvaja na podlagi dovoljenj, pri izdajanju katerih sodelujejo organi držav izvoznice in sprejemnice odpadkov in tudi tistih držav, preko katerih poteka tranzit. “Postopki so lahko dolgotrajni, včasih mine tudi šest mesecev od prvega dogovarjanja med podjetjem in Kemisom do končnega odvoza. Takih postopkov ni moč kar tako nadomestiti z danes na jutri,” je opozorila.
Zaenkrat v podobnem obsegu kot Kemis v Sloveniji deluje le še eno podjetje. “Podjetja skrbi, da bi, če bi slednje iz enega ali drugega vzroka prenehalo delovati, ostali čisto brez ustreznih rešitev. Seveda si vsi želijo konkurenco na tem področju,” je zatrdila. Na GZS kot optimalno rešitev vidijo čim prejšnjo izvedbo in zaključitev postopkov v zvezi z legalizacijo Kemisovega objekta.
