Vrednost pogodbe je nekaj manj kot 2,1 milijarde kun (277 milijonov evrov), kolikor je na razpisu ponudil konzorcij kitajskih družb. Poleg China Road and Bridge Corporation so v konzorciju še podjetja CCCC Highway Consultants, CCCC Second Highway Engineering in CCCC Second Harbour Engineering.

Predsednik uprave družbe Hrvatske ceste Josip Škorić je pred podpisom pogodbe dejal, da je gradnja mostu in pristopnih cest najzahtevnejši del projekta cestne povezave z jugom Hrvaške. Sledili bodo še gradnja in posodobitev več kot 33 kilometrov cest na polotoku Pelješac, vključno s še nekaterimi mostovi in predori ter obvoznico pri Stonu, ki leži na stičišču Pelješca s celino.

Vrednost celotnega projekta je 420 milijonov evrov, EU pa iz kohezijskih skladov prispeva 85 odstotkov. Most bo dolg 2,4 kilometra in visok 55 metrov. Na njem bodo štirje prometni pasovi. Soavtor mostu je slovenski gradbeniški inženir Marjan Pipenbaher, ki se je udeležil današnjega svečanega podpisa pogodbe.

Škorić pričakuje, da bo celotni projekt končan do leta 2022, ko naj bi Hrvaška končno imela neposredno cestno povezavo s skrajnjim jugom države, ne da bi bila prekinjena z državno mejo z Bosno in Hercegovino.

Hrvaški premier Andrej Plenković je povedal, da zasnova mostu v celoti spoštuje zahteve BiH za nemoten morski promet v pristanišče v Neumu. Izpostavil je tudi, da je Evropska komisija prepoznala most kot strateški projekt ter da projekt pomeni tudi začetek novega strateškega partnerstva med Hrvaško in Kitajsko.

Gradnja mostu na Pelješac bo prvi takšen gradbeni projekt kitajskih podjetij v EU.

Hrvaška je pogodbo s kitajskim konzorcijem podpisala kljub pritožbi avstrijske gradbene družbe Strabag na hrvaškem upravnem sodišču zaradi domnevnih dumpinških cen kitajskega konzorcija na javnem razpisu. Strabag med drugim zahteva začasno prepoved začetka gradnje mostu. Ponudba kitajskih gradbenikov je bila za približno pol milijarde kun cenejša od ponudb Strabaga ter konzorcija italijanskega Astaldija in turškega CT Ictasa.

Hrvaška državna revizijska komisija je konec marca sicer zavrnila pritožbo Strabaga. Pojasnili so, da niso ugotovili kršitve predpisov, prav tako ne domnevno dampinških cen, ki so jih neizbrani ponudniki izpostavljali v obeh pritožbah. Opozorili so tudi, da je vprašanje dampinga urejeno na ravni EU, ter povedali, da tožniki niso dokazali, da so člani kitajskega konzorcija prejeli subvencije kitajske države, kot trdi Strabag.