Gre za mlajša bolnika, stara 38 in 50 let. Oba so že premestili na navaden oddelek. Jereb pa predvideva, da sta okužbo najverjetneje prebolela brez dolgotrajnejših posledic.

Povprečna starost bolnikov na ljubljanskem intenzivnem oddelku je 66 let. Najmlajši je bil star 38 let, najstarejši pa 88. Med bolniki, ki so jih zdravili v Ljubljani, je umrlo osem oseb. Dva sta umrla s koronavirusom, šest pa zaradi koronavirusa.

Pri bolnikih s težjim potekom bolezni sicer zdravniki odločajo, ali so primerni za zdravljenje na oddelku za intenzivno terapijo. “Pri vsakem bolniku pred sprejemom odločimo, ali sprejem za bolnika predstavlja rešitev in mu lahko pomagamo ali sprejem na nek način predstavlja samo podaljševanje agonije,” je Jereb povedal na vladni novinarski konferenci.

Kot je pojasnil, med okuženimi s koronavirusom prevladujejo ženske. “S tem da je na drugi strani potek bolezni težji pri moških. Med bolniki na oddelkih za intenzivno zdravljenje dve tretjini bolnikov predstavljajo moški. In tudi med umrlimi prevladuje moški spol,” je dejal Jereb.

A razloga za težji potek bolezni pri moških še ne poznajo. Vzrok bi tako lahko bile kronične bolezni, določene razvade, kot je kajenje, ali pa genetika, je naštel.

Bolezen, tako Jereb, pri večini poteka v blažji obliki in ne potrebujejo bolnišničnega zdravljenja. Za hujšo obliko zboli do pet odstotkov bolnikov. Na težji potek bolezni in morebitno smrt sicer pri bolnikih pomembno vplivajo starost, visok krvni tlak in sladkorna bolezen.

Podatki iz tujine sicer kažejo, da umre skoraj polovica bolnikov s težjim potekom bolezni. “Pri nas so trenutne številke nekoliko ugodnejše,” je izpostavil Jereb. Pojasnil je, da se prav po smrtnosti koronavirus pomembno razlikuje od drugih virusnih okužb. “Smrtnost je pomembno višja, posebej v primerjavi z gripo. Podatki kažejo, da je smrtnost do 10-krat ali celo do 35-krat višja,” je povedal.

Ostaja pa glede bolezni še veliko nejasnosti. Med drugim se države razlikujejo tudi pri odgovoru na vprašanje, kdaj oseba bolezen preboli. Evropski center za nadzor bolezni priporoča, da se lahko bolniki vrnejo v zunanje okolje osem dni po začetku bolezni in tri dni po tem, ko so izzveneli vsi bolezenski znaki. Italijani so medtem kot rok določili 14 dni po tem, ko so izzveneli vsi znaki.

V Sloveniji velja, da se posameznik lahko vrne na delovno mesto 14 dni po tem, ko je izzvenela vročina. “Enotnega odgovora žal nimamo. Nimamo dobrih orodji, s katerimi bi lahko zanesljivo kontrolirali, ali je bolnik bolezen prebolel,” je pojasnil.