Novico o napotitvi raziskovalne sonde proti soncu so razkrili v sredo na univerzi Chicago na prireditvi v čast 90-letnega Parkerja. Ta se je leta 1958 soočil z nejevero in posmehom, ko je objavil študijo, v kateri je govoril o sončnih vetrovih oziroma delcih plazme s sonca, ki zapolnjujejo planetarni sistem. Do takrat se je verjelo, da je med planeti le prazen prostor, sončne vetrove pa je nekaj let kasneje potrdila Nasina sonda Mariner.

Sonda Parker bo s seboj ponesla fotografije 90-letnega astrofizika in kopijo njegove študije. Proti Soncu bo letela s hitrostjo 692.000 kilometrov na uro in se mu približala do 6,4 milijona kilometrov, kjer temperature dosegajo 1371 stopinj Celzija. To je sedemkrat bližje kot karkoli, kar je Nasa doslej poslala proti Soncu, saj do zdaj ni bilo na voljo materialov, ki bi vzdržali takšno vročino za uspešno znanstveno raziskavo.

Znanstveniki upajo na odgovore na številna vprašanja, morda tudi na to, zakaj je sončna krona oziroma zunanja atmosfera bolj vroča od površine.

Zasebno podjetje Space X, ki sodeluje z Naso, pa bo nocoj malce pred polnočjo poslalo proti ISS kapsulo Dragon, ki je postajo obiskala že leta 2014. To bo prvič po obdobju raketoplanov, da gre v vesolje že uporabljeno plovilo. Stroški pregleda kapsule so bili sicer tako visoki, da se to skorajda ne izplača, vendar naj bi se v prihodnje znižali.

Kapsulo so oskrbeli z novo toplotno zaščito in padali, tokrat pa bodo poskušali na izstrelišče v Cape Canaveralu varno vrniti tudi potisno raketo in jo uporabiti za novo misijo. S kapsulo Dragon naj bi naslednje leto potovala na ISS tudi človeška posadka.

Z ISS se v petek z ruskim plovilom sojuz na zemljo vračata francoski in ruski astronavt, v vesolju pa ostajata dva Američana in Rus.