Pred kratkim se je v Novem mestu končal še zadnji javni posvet na temo Sobivanje ljudi in divjadi. Od 18. januarja se je tako zvrstilo 14 javnih posvetov za 15 lovsko upravljavskih območij. Vseh posvetov se je udeležilo 550 udeležencev oziroma v povprečju dobrih 39 udeležencev na posvet. Zaključke bo ministrstvo uporabilo kot izhodišče za izboljšanje upravljanja z divjadjo.
Udeleženci so se strinjali, da je pomembno znanje o pravicah in dolžnostih posameznih deležnikov, o možnostih in načinih za preprečevanja poškodb in o postopkih in načinih za uveljavljanje škod. To je kompleksen in dolgotrajen proces, ki ga morajo skrbno voditi vse stanovske organizacije deležnikov. Glavno vlogo povezovalcev morata nositi okoljsko in kmetijsko ministrstvo.
Na posvetih so pozvali, da bi bil že letos izdelan akcijski načrt osveščanja na to temo. Pri izobraževanju so izpostavili izobraževanje vseh, ki načrtujejo gospodarjenje z gozdovi in divjadjo ter tudi izobraževanje ocenjevalcev škod. Pokazala se je velika potreba po dobrih in verodostojnih bazah podatkov, po znanstveno raziskovalnem delu, predvsem tistem, ki ima odraz v vsakdanjem življenju in lahko doprinese k boljšemu enovitemu, vseobsegajočemu načrtovanju upravljanja z divjadjo in gozdom ter posledično na zmanjšanje škod in boljšemu sobivanju ljudi in divjadi. Tu je poudarek predvsem na domačem znanju in raziskavah, ker nekritičen prenos tujih izkušenj in dognanj lahko v našem okolju povzroči hude in dolgotrajne posledice, tako na gozdu kot na divjadi ali pa na kmetijski krajini.
Z zaraščanjem kmetijskih površin se širi območje, ki je primeren prostor za prosto živeče živali, hkrati se tako lahko žival lažje približa obdelanim kmetijskim površinam, kjer s svojim prehranjevanjem povzroča škodo. Ne glede na številčnost divjadi in prisotnost drugih prosto živečih živalskih vrst, bodo škode, sicer v omejenem obsegu, vedno nastajale, vendar pa le-te ne smejo ogrožati ekonomske varnost ljudi in trajnostnega razvoja gozda, so se strinjali udeleženci.
Izpostavili so iskanje več različnih rešitev za boljše sobivanje ljudi in prosto živečih živalskih vrst, za sodelovanje lastnikov gozdov in kmetijskih površin ter lovcev.
Pri lovstvu je bila na vseh posvetih izpostavljena pomembnost korektne in pravočasne komunikacije med upravljavci lovišč in oškodovanci. Povsod tam, kjer je komunikacija na primerni ravni, so oškodovanci in upravljavci lovišč zadovoljni, zato je upravljanje z divjadjo na njihovem območju uspešnejše.
V skladu z zakonodajo mora oškodovanec škodo po divjadi pisno prijaviti v treh dneh, ko jo je opazil. Kmetijsko ministrstvo bo v sklopu priprave uredbe za opredelitev vrst škod od divjadi in na divjadi preučilo možnosti za izboljšanje in poenostavitev prijavljanja škod od divjadi. V okviru zakonskim možnosti bodo iskali rešitve, da se škodo lahko prijavi in škodni dogodek potrdi s strani pooblaščene osebe, samo vrednotenje pa izvede kasneje na osnovi verodostojnih fotografij.
Veliko škode povzroča prenamnoženost jelenjadi. Na državni bodo izdelali dolgoročno strategijo, s katero bodo določili območja, kjer je prisotnost jelenjadi dopustna in območja, kjer prisotnost ni dopustna. Na slednjih bi se lahko izvajal odstrel tako, da bi bila na teh območjih jelenjad le kot prehodna divjad in ne stalno prisotna divjad.
V praktično vseh lovsko upravljalskih območjih so izpostavili porušeno ravnotežje razvojnih faz v gozdu. Deleži debeljakov v gozdovih se z leti prekomerno povečujejo, medtem ko se zmanjšujejo deleži sestojev v obnovi in mladovje. Zato se zmanjšuje naravna prehranska zmožnost gozdov in posledično ima ponekod jelenjad večji vpliv na pomlajevanje sestojev, saj se gozdovi ne pomlajujejo v zadostni meri.
Delež pomlajenih gozdov je padel z osem do devet odstotkov na v nekaterih območjih vsega dva do tri odstotke, kar ni le negativno za prehransko zmožnost gozdov, je tudi grožnja trajnostnemu gospodarjenju z gozdom, ki s staranjem v večini primerov izgublja na kakovosti gozdno lesnih sortimentov, gozdovi so občutljivejši za naravne ujme in bolezni ter škodljivce gozdnega drevja, so še opozorili udeleženci posvetov.
