“Gradnja severnega dela tretje razvojne osi se bo zagotovo začela letos, lahko rečem, da v prvi polovici leta,” je po današnjem sestanku koordinacijskega odbora za tretjo razvojno os na Ravnah na Koroškem medijem dejal član uprave Darsa Vili Žavrlan.

Dars je tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za pripravljalna dela na Gaberkah, kjer so torej predvidena prva dela na hitri cesti proti Koroški, ki bi se sicer morala glede na podpisan protokol začeti že lani.

Glede izbire izvajalca gradbenih del na Gaberkah pa Dars čaka na odločitev državne revizijske komisije glede pritožb ponudnikov. Žavrlan računa, da bodo odločitev prejeli konec februarja ali v začetku marca. Za prva dela v Podgorju pri Slovenj Gradcu pa bo Dars javni razpis za izbiro izvajalca del predvidoma objavil aprila, je napovedal.

Se pa trenutno časovnica iz protokola že nekoliko podira pri umeščanju hitre ceste od Slovenj Gradca naprej proti Dravogradu in Holmcu. “Žal moram izpostaviti neaktivnost direkcije za vode. Še vedno nimamo potrjenih hidravlično-hidroloških izhodišč in to nam resno ogroža časovnico,” je dejala državna sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu Nina Mauhler. Predstavniki direkcije oz. ministrstva za okolje so po njenih besedah bili vabljeni na današnji sestanek, a jih ni bilo.

V zvezi s tem sta bila danes kritična tudi člana koordinacijskega odbora, prevaljski župan Matic Tasič in koordinator Mladinske iniciative za 3. razvojno os Aljaž Verhovnik (naslovna slika). Ta je sicer glede poteka projekta vse zainteresirane gradbince pozval, “naj imajo pritožbe nekje meje”, ob tem pa spomnil, da se okoljevarstveno soglasje za odsek Velenje-Slovenj Gradec izteče konec junija letos. Če se gradnja do takrat ne bo začela, bodo pristojni morali zaprositi za podaljšanje, kar lahko povzroči dodatne birokratske zaplete.

Na vprašanje, ali lahko spremembe v vladi vplivajo na projekt, je Mauhlerjeva dejala, da spremembe v vladi lahko vedno vplivajo na vsak projekt. “Mi si tega ne želimo in tudi ne vidimo nobenih razlogov, da bi se kakršnekoli spremembe še zgodile. Mislim, da je to tako pomemben infrastrukturni projekt, da si tega nobena vlada ne sme in ne more privoščiti,” je dodala.

Dars je sicer na odseku hitre ceste Velenje-Slovenj Gradec doslej že odkupil 53 odstotkov vseh potrebnih zemljišč, od 13 objektov, ki so predvideni za rušenje, so pogodbe sklenjene z lastniki 11 objektov. Intenzivno potekajo tudi drugi postopki, sredstva za ta odsek pa so po lanskem sprejetju poroštvenega zakona zagotovljena, je dodal Žavrlan.

Potrjeni investicijski program za odsek Velenje-Slovenj Gradec naložbo ocenjuje na 674,7 milijona evrov brez davka. Investicijski program za odsek Šentrupert-Velenje pa naj bi znašal blizu 400 milijonov evrov, Dars ga je že potrdil, trenutno pa je v pregledu pri komisiji ministrstva za infrastrukturo. Ko bo potrjen, se bodo lahko nadaljevale aktivnosti za pripravo poroštvenega zakona tudi za ta odsek.

Za odsek Šentrupert-Velenje je medtem Dars precej napredoval s postopki pridobivanja objektov, predvidenih za rušenje. Po Žavrlanovih besedah gre za 47 stanovanjskih in gospodarskih objektov, s 30 lastniki pa so že sklenjene pogodbe o odkupu.

Zemljine z obeh odsekov hitre ceste od Šentruperta do Slovenj Gradca v skupni količini okoli štiri milijone kubičnih metrov bo Dars odlagal na območje Premogovnika Velenje, s katerim bo podpisal poseben sporazum, je povedal Žavrlan.