Slovenija je stabilizirala svoj bančni sistem in se brez mednarodne pomoči izvila iz finančne krize, k čemur je odločilno pripomogel finančni minister Dušan Mramor, ki je zato prejel tudi naziv finančnega ministra leta, piše danes nemški časnik Die Welt. Ni pa Mramor preveč priljubljen v Grčiji, dodaja. Časnik spominja na dogajanje iz lanskega poletja, ko so se države območja evra z Atenami pogovarjale o nadaljevanju nudenja pomoči Grčiji in je bilo videti, da se upnice z novo grško vlado nikakor ne morejo dogovoriti. Takrat je sicer mirni ekonomist izgubil potrpljenje z grškim premierjem Aleksisem Ciprasom in takratnim finančnim ministrom Janisom Varufakisom: na srečanju finančnih ministrov držav z evrom v Rigi je svoje kolege pozval, naj se zaradi pomanjkanja napredka v Grčiji ter njene plačilne nesposobnosti pripravijo na izstop države iz območja evra. Varufakis se je takrat ostro odzval, je v pogovoru za Die Welt povedal Mramor. "To je bilo res grobo. Jasno, saj ni bil vesel mojega stališča." Varufakis, ki je kmalu zatem odstopil, je Mramorjeve besede označil za "nedostojne" in ga obtožil zelo neevropskega ravnanja. Videl je, da se v Grčiji ničesar ne premika, zato je izgubil potrpljenje, piše avtor članka, ki se mu zdi Mramorjeva jeza razumljiva. Trojka je bila namreč takrat tik pred tem, da razpre svoj dežnik tudi nad Slovenijo, potem ko je zašla v hudo bančno in finančno krizo. "Ko smo bili z gospodarskega stališča v najslabšem možnem položaju in tik pred tem, da pokličemo trojko, smo pomagali še Grčiji," je dejal Mramor. Slovenija je reševanje svojega gospodarstva in finančnega sistema vzela v svoje roke - z ustrezno bolečimi ukrepi za prebivalce, nadaljuje Die Welt. Državni proračun se je zmanjšal, plače v javnem sektorju znižale in zamrznile, sprejeta je bila cela vrsta varčevalnih ukrepov. Iz tujine je prišla pomoč - od kod, je še danes skrivnost. Slovenija je prodala za več več milijard evrov obveznic, da je od bank odkupila slabe kredite in jih parkiral