Doslej izdano dovoljenje je dovoljevalo delo v nemški ekskluzivni ekonomski coni od maja naprej. Novo dovoljenje je bilo potrebno tudi zaradi tega, ker so se iz gradnje zaradi ameriških groženj s sankcijami umaknili Švicarji, kar pomeni, da bo Severni tok 2 zgrajen z drugačnim tipom ladij.

Nemčija stavi na ruski plin

Plinovod Severni tok 2, ki je že skoraj zgrajen, bo podvojil količino ruskega zemeljskega plina, ki v Nemčijo priteče čez Baltsko morje. Na ta način bi si Nemčija lahko v obdobju, ko se poslavlja od premoga in jedrske energije, zagotovila ugodno energetsko oskrbo.

Kritiki z ZDA na čelu medtem trdijo, da bo plinovod povečal odvisnost Evrope od Rusije.

Po navedbah ruskega energetskega velikana Gazprom, ki je glavni investitor, je zgrajenih že 94 odstotkov spornega plinovoda. Na morskem dnu je tako položenih že več kot 2300 kilometrov cevi, manjka jih še okoli 150 kilometrov, od tega 120 kilometrov v danskih in 30 kilometrov v nemških vodah.

Trasa plinovoda Severni tok 2 poteka pod Baltskim morjem od ruske do nemške obale. Plin – letno naj bi se ga v Nemčijo iz Rusije po dveh ceveh steklo 55 milijard kubičnih metrov – naj bi po plinovodu po prvotnih načrtih stekel do konca lanskega leta, a se je časovnica zamaknila tudi zaradi ameriških sankcij.