Postopki reševanja prošenj za mednarodno zaščito v Sloveniji v letošnjem letu povprečno trajajo 110 dni, na nekatere očitke o dolgotrajnosti postopkov odgovarjajo na notranjem ministrstvu. Dodajajo še, da so med prošnjami, o katerih so vsebinsko odločali, mednarodno zaščito priznali 51 odstotkom prosilcev.
Ministrstvo za notranje zadeve si z razpoložljivimi kadri prizadeva o prošnjah odločiti v najkrajšem možnem času oziroma v šestih mesecih od vložitve prošnje, poudarjajo na ministrstvu. Če v šestih mesecih ne more odločiti o prošnji, mora prosilca pisno obvestiti o zamudi in razlogih zanjo ter napovedati, v kakšnem roku lahko prosilec pričakuje odločitev.
Kot še poudarjajo, podatki na ravni držav članic EU kažejo, da je v povprečju le polovica postopkov za mednarodno zaščito zaključenih v šestih mesecih od vložitve prošnje. V Sloveniji pa je povprečen čas trajanja postopkov mednarodne zaščite od vložitve prošnje do odločitve MNZ v letu 2016 110 dni. Ob tem na ministrstvu poudarjajo, da se je od začetka letošnjega leta do konca septembra število prošenj za mednarodno zaščito v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za kar 518 odstotkov.
Pri tem izpostavljajo, da je bil letos v kar 48 odstotkih rešenih zadev postopek ustavljen, saj so prosilci samovoljno zapustili azilni dom, praviloma kmalu po prihodu. Pravi pokazatelj pozitivno rešenih prošenj pa je po njihovih navedbah odstotek med vsemi prošnjami, o katerih so vsebinsko odločili, in sicer so na prvi stopnji 51 odstotkom prošenj ugodili in priznali status, 49 odstotkov prošenj pa je bilo zavrnjenih.
Od začetka množičnih prihodov beguncev v Slovenijo septembra lani je bilo Sloveniji vloženih 1132 prošenj za priznanje mednarodne zaščite. Do 23. oktobra je bilo rešenih 679 prošenj, vloženih v t. i. begunskih valovih. V 434 zadevah je bil postopek ustavljen zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma, v 11 zadevah je bil postopek ustavljen zaradi izrecnega umika prošnje, v dveh zadevah je bil postopek ustavljen, ker se prosilec ni odzval vabilu na osebni razgovor, v 56 zadevah je bila prošnja zavrnjena kot očitno neutemeljena, v 37 zadevah je bila prošnja zavrnjena kot neutemeljena v rednem postopku, 31 prošnjam je bilo ugodeno in priznan status begunca, 10 prošnjam je bilo ugodeno in priznana subsidiarna oblika zaščite, v 98 primerih pa je bil izdan sklep o zavrženju prošnje.
Na ministrstvu na očitke nevladnih organizacij o dolgotrajnosti postopkov odgovarjajo, da so postopki za mednarodno zaščito med najzahtevnejšimi upravnimi postopki, ki jih lahko uspešno vodijo le javni uslužbenci z ustreznim znanjem in izkušnjami. Od julija letos na ministrstvu te postopke vodi deset javnih uslužbencev, pred tem se je z njimi ukvarjalo osem uslužbencev, še navajajo.
Poudarjajo še, da se o vsaki prošnji za priznanje mednarodne zaščite odloča individualno, pri čemer so upoštevani subjektivni in objektivni elementi. “Izračuni nevladnih organizacij o eni rešeni prošnji na mesec s strani enega javnega uslužbenca, ki so se pojavljali v javnosti, ne držijo,” do dodali.
