V primerjavi z zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih iz 70. let prejšnjega stoletja družinski zakonik opredeljuje družino bolj skladno z današnjo družbeno realnostjo, za katero je značilen obstoj raznolikih družinskih oblik oz. skupnosti, je za STA pojasnila Švabova. To v sociologiji po njenih besedah opredeljujejo kot fenomen pluralizacije družinskih oblik oz. družinskega življenja.

Definicija družine na podlagi resničnega življenja in zgledov iz mednarodne skupnosti

“Definicijo družine iz zakonika bi lahko šteli med inkluzivne definicije družine, ki skušajo zajeti raznolike družinske oblike in je zelo podobna definiciji Združenih narodov,” je poudarila Švabova, ki je na fakulteti za družbene vede v Ljubljani med drugim nosilka predmeta sociologija družin.

Nova opredelitev po njenih besedah tako izrecno pove, da je družina življenjska skupnost otroka bodisi z obema ali enim od staršev bodisi s katero drugo odraslo osebo, ki za otroka skrbi. “Prepoznava torej socialne vidike starševstva, kar je izjemno pomembno ne le iz praktičnega vidika, ampak tudi simbolno,” je izpostavila.

S tem zakonik po njenem mnenju prizna vse mogoče družinske skupnosti, ne pa zgolj dvostarševske družine, torej dveh bioloških staršev z otrokom oz. otroki, ki je v ospredju v definiciji aktualnega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

V definiciji družine na prvem mestu otrok

V novi definiciji družine je po besedah Švabove pomemben tudi obrat, ki na prvi pogled nima velikega pomena, vendar pa je zelo pomemben na simbolni ravni. Na prvem mestu v definiciji je namreč otrok, medtem ko sta v definiciji družine iz zakona o zakonski zvezi najprej omenjena starša. Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, se namreč glasi definicija iz tega zakona.

Švabova opozarja, da je v zakoniku še vedno izrecno zapisano, da družina uživa posebno varstvo države. To je po njeni oceni zelo pomembno med drugim tudi za oblikovanje družinske politike.

Zakon daje prednost parom, ki se poročijo – pa čeprav število teh že 40 let upada

Toda medtem ko je zakonik naprednejši v definiciji družine, ostaja zastarel in zaostaja za družbeno realnostjo v opredelitvi zakonske zveze oz. na splošno intimnopartnerskih razmerij, meni. Definicija zakonske zveze ima tako poseben člen že v uvodnem delu, in sicer pred opredelitvijo zunajzakonske skupnosti, je omenila.

“S tem simbolno sporoča, da naj bi imela zakonska zveza posebno družbeno veljavo – kljub temu, da sta zakonska zveza in zunajzakonska skupnost pravno izenačeni in kljub dejstvu, da že desetletja beležijo upad deleža sklenitev zakonskih zvez,” je spomnila. Pri tem je navedla, da je bilo po statističnih podatkih leta 2015 3,1 sklenitve zakonske zveze na 1000 prebivalcev.

Številka se je po njenih besedah manjšala vse od začetka 70. let prejšnjega stoletja. Leta 1972 je bilo devet sklenitev zakonske zveze na 1000 prebivalcev, leta 1973 pa 8,9 sklenitve na 1000 prebivalcev. Od tedaj je očiten trend vsakoletnega zniževanja. V tem pogledu zakonik ni usklajen niti z današnjim stanjem niti ni premišljen z vidika bodočih trendov, je kritična.

Korak naprej glede mesta, na katerem je uvrščena zunajzakonska skupnost

Švabova pa kot korak naprej v simbolnem smislu vidi to, da je opredelitev zunajzakonske skupnosti takoj za opredelitvijo zakonske zveze, medtem ko je v zakonu o zakonski zvezi čisto na koncu uvodnih določb. A po njenem opozorilu ni jasno, zakaj se kljub pravni izenačitvi zakonske zveze in zunajzakonske skupnosti ena partnerska oblika imenuje zveza, druga pa skupnost. “Za to ni logične razlage, saj imata obe identični funkciji, osebe v obeh pa enake pravice in dolžnosti,” je poudarila.

Prav tako sta po njeni oceni z današnjim časom neusklajena tudi naziva mož in žena. Današnji družbeni realnosti bi po njenem mnenju bolj ustrezala naziva moški in ženska, kot je predvideval prvotni predlog zakonika.

Vsebino drugega dela 3. člena, po kateri je pomen zakonske zveze v osnovanju družine, pa vidi kot preživeto idejo. Pri tem je spomnila, da se je v letu 2015 58 odstotkov otrok rodilo zunaj zakonske zveze, trend zviševanja tega deleža pa statistika beleži že od začetka 70. let prejšnjega stoletja.

Zakonik bo torej začel veljati v soboto, večina rešitev iz zakonika, ki prinašajo večje spremembe, pa se bo sicer začela uporabljati šele čez dve leti.