“Po mnenju agencije je vožnja s telefonom hud prekršek, zaradi katerega se zgodi toliko hudih posledic, da je globa 120 evrov prenizka. Ministrstvu smo zato predlagali, da se ta prekršek opredeli kot hujši prekršek in se poleg globe podeli še pet kazenskih točk,” je na današnji novinarski konferenci Javne agencije RS za varnost prometa dejal njen direktor Igor Velov. Uporaba mobilnega telefona med vožnjo namreč predstavlja vedno večji problem.
V letu v tesnem sodelovanju s policijo načrtujejo preventivne akcije in poostren nadzor, predvsem na področju uporabe mobilnika med vožnjo. Okrepili bodo tudi aktivnosti povezane s hitrostjo, pešci in motoristi.
Prometna varnost je sicer kompleksen pojav, na katerega vpliva veliko dejavnikov in okoliščin, je še dejal Velov. V letu 2016 je bilo manj prometnih nesreč kot leto prej, prav tako se je zmanjšalo število lažje in hudo telesno poškodovanih. Teh je v letu 2016 deset odstotkov manj kot leto prej.
V številu smrtnih žrtev so izstopali predvsem januar, ko se je zgodila množična prometna nesreča na avtocesti, aprila pa so kljub nacionalni preventivni akciji Motorist umrli štirje motoristi, ki so bili tudi povzročitelji nesreč. Avgust je bil najslabši mesec po številu smrtnih žrtev v lanskem letu, umrlo je 20 ljudi. “Moramo si priznati, da z letom 2016 ne moremo in smemo biti zadovoljni,” je poudaril Velov.
Ivan Kapun s prometne policije je opozoril, da velikokrat lahko vplivamo na nastanke prometnih nesreč, že samo z uporabo varnostnega pasu, ki prepreči padanje iz vozila pri prevračanju ali močnih trkih. V lanskem letu tretjina voznikov in potnikov, ki so bili udeleženi v prometnih nesrečah, ni uporabljala varnostnega pasu.
Opozoril je še na šibkejšo in bolj ogroženo skupino prometnih udeležencev, v katero spadajo kolesarji in pešci. Predvsem slednji in večina kolesarjev so umrli v temnem delu dneva, polovica jih je bila odgovorna za nastanke prometne nesreče. Kot je navedel Kapun, mnogi ne pomislijo, da jih ostali udeleženci prometa v temi težje opazijo, zato bi bilo odgovorno, da poskrbijo za ustrezno opremljenost s svetlobnimi telesi.
Ena od glavnih razlogov za prometne nesreče ostajata vožnja pod vplivom alkohola in vožnja z neprilagojeno hitrostjo. “V tem kontekstu odgovornost prelagati na institucije, je zelo nevarno in neodgovorno,” je dejal Kapun. Policisti so v minulem letu sicer sodelovali v 15 akcijah, aktivnosti na področju varnosti cestnega prometa so bile načrtovane med celim letom. Delovali so predvsem na področju uporabe varnostnega pasu, rabe mobilnega telefona med vožnjo in vožnje pod vplivom alkohola.
Prometni psiholog Marko Polič je ponovil, da izkušnje kažejo, da se na cestah dogaja marsikaj, kar je v nasprotju s prometnimi pravili, ki so namenjena temu, da prometne razmere naredijo bolj predvidljive. Opozoril je na nedopustno rabo mobilnega telefona med vožnjo, ki pozornost obremeni tako, da voznik spregleda nevarnost na cesti. Prav tako v naši družbi ostaja problematičen odnos do alkohola.
Ljiljana Herga z direkcije za infrastrukturo, ki upravlja s skoraj 6000 kilometri državnih cest, je ocenila, da je bila lani “tretjina vozišč v dobrem ali zelo dobrem stanju, na ostalih cestah pa so bila vozišča potrebna večjih ali manjših popravil”. Za leto 2016 je bilo zagotovljenih več sredstev, kar se po njenih oceni na cestah že pozna. Med letoma 2013 in 2015 so bile zaradi krčenja proračuna ustavljene vse naložbe v državno cestno omrežje, izvajali so le dela rednega vzdrževanja za zagotavljanja prevoznosti in ustreznega nivoja prometne varnosti.
Kot je še povedal Ulrich Zorin z družbe za avtoceste (Dars), na slovenskih avtocestah beležijo porast prometa, tovorni se je povečal za pet odstotkov. Največja težava ostajajo neprimerna varnostna razdalja, neprilagojena hitrost, preobremenjena tovorna vozila in preutrujeni vozniki. Sicer pa na Darsu ocenjujejo, da se stanje prometne varnosti na avtocestah izboljšuje.
