Kongresna izjava temelji na dosedanjem strankinem programu, pri čemer pa izpostavlja tri prednostna področja njenega prihodnjega delovanja. To so pravična domovina, močno gospodarstvo in varno življenjsko okolje, je za STA pojasnil glavni tajnik NSi Robert Ilc.
Želijo graditi tretji steber zavezništev
Okoli teh treh prioritet po besedah Ilca tudi želijo graditi tretji steber zavezništev za prihodnjo politiko, o katerem je že pred časom govorila predsednica NSi Novakova. Kot je dejala v začetku avgusta ob 16. obletnici ustanovitve stranke, bo ta tretji steber presegal strankarske okvire, vključeval pa bo ljudi, ki jim je mar za Slovenijo.
Kot je povedala avgusta, je NSi v prvi vrsti krščansko demokratska stranka, a so odprti za sodelovanje s strankami, ki imajo sorodne programe in ki niso radikalne. Iz nekaterih preteklih izjavah Novakove pa izhaja, da mednje vsaj v tem trenutku ne sodi SDS, s katero je NSi dvakrat že sodelovala v vladni koaliciji.
Na eni od poletnih novinarskih konferenc je namreč na vprašanje, ali NSi ne želi več oblikovati koalicije z Janezom Janšo, odgovorila, da je na čelu SDS “voditelj, ki dela negativne zgodbe” in da si ne more predstavljati, da “lahko to potegne Slovenijo naprej”. Takrat je dodala še, da se ne boji novih strank na desnem političnem polu, želi pa si več kredibilnih partnerjev.
V oktobrskem pogovoru za Večer pa je dodala, da je treba na vsebinski in organizacijski ravni zgraditi novo desnico. Kot je poudarila, z nobeno stranko ne zavračajo sodelovanja. “Ne moremo pa pritrjevati negativizmu, razdiralni politiki, spodbujanju delitev in manipuliranju z ljudmi s pomočjo laži in sprevračanja dejstev. Ni logično, da sodelujemo z ljudmi, ki zahrbtno in z vsemi sredstvi delajo za to, da bi uničili NSi,” je odgovorila na vprašanje, zakaj natančno nočejo sodelovati z SDS, dokler je na čelu te stranke Janez Janša.
Aktualno vodstvo NSi je sicer že pred časom pokazalo tendenco po jasnejšem odmiku od Janševe politike. To so predstavnice in predstavniki stranke potrdili tudi na zadnjem kongresu pred dvema letoma, ko se je Novakova sicer spopadla z Alešem Hojsom, dotedanjim podpredsednikom stranke, ki je v nasprotju z Novakovo zagovarjal tesnejše sodelovanje s SDS.
Pozneje je Hojs postal tudi del vlade v senci pri SDS, iz NSi pa so ga sredi julija izključili, in sicer po zaostrovanju besed, nazadnje o tem, da evropski poslanec Lojze Peterle ni primeren govorec na proslavi ob 25. obletnici osamosvojitve, pod katero se je kot glavni organizator podpisalo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO).
Na kongresu tudi zunanji gostje
Konec septembra je Novakova tudi uradno najavila ponovno kandidaturo za predsednico stranke, ki jo vodi od leta 2008. Kot so tedaj zatrdili v NSi, ima Novakova podporo vodstva stranke in poslanske skupine, tako da večjih presenečenj na sobotnem kongresnem glasovanju ni pričakovati.
Kongres NSi sicer sestavlja 526 predstavnic in predstavnikov stranke, v stranki pričakujejo, da se bo velika večina teh tudi udeležila sobotnega kongresa, je povedal Ilc. Na njem bodo poleg predsednice izvolili še predstavnike nekaterih organov, med drugim šest članov izvršilnega odbora, pet članov razsodišča in pet članov nadzornega odbora.
Organizatorji so v Brežice povabili tudi pravnika Petra Jambreka, ki bo udeležencem spregovoril o svojem pogledu na aktualne razmere v Sloveniji in na prihodnost Evropske unije. Opravili pa bodo tudi kongresni forum o gradnji normalne Slovenije, na katerem bodo sodelovali podjetnika Franci Pliberšek in Tanja Skaza, Goran Novković iz Gospodarske zbornice Slovenije in predstavnik civilne družbe Igor Vovk iz zavoda Iskreni.net.
NSi – stranka z vzponi in padci
Stranka NSi je nastala leta 2000, po razkolu v takratni parlamentarni SLS+SKD. Njen prvi predsednik je postal Andrej Bajuk, ki je bil takrat premier, tako je NSi takoj ob ustanovitvi postala vladna stranka. Nato je sodelovala še v dveh vladah Janeza Janše.
Od prvih evropskih volitev v Sloveniji leta 2004, na katerih je zmagala, ima NSi tudi zastopnika v evropskem parlamentu. Tja je bil doslej vsakokrat izvoljen Lojze Peterle, poleg njega pa je v prvem mandatu mesto evropske poslanske zasedala še Ljudmila Novak, ki stranko vodi od leta 2008. Ravno pod njenim vodstvom se je NSi leta 2011 tudi vrnila v parlament, kar prej in pozneje ni uspelo nobeni stranki.
Na zadnjih parlamentarnih volitvah je NSi, ki šteje nekaj več kot 10.000 članov, dobila pet poslancev. Deluje v opoziciji, je pa podprla tudi kak vladni projekt in obratno – s podporo vladnih strank je uspela skozi parlamentarno proceduro spraviti zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.
Javnomnenjske raziskave NSi praviloma kažejo stabilno podporo nad parlamentarnim pragom. Predsednica stranke pa se po nekaterih javnomnenjskih raziskavah uvršča tudi med deset najbolj priljubljenih politikov.
