Sprejemanje ukrepov je odvisno od rezultatov današnjega testiranja, ki bodo znani v soboto. Če se bo stanje močno poslabševalo, bi se lahko vlada sestala že med vikendom, sicer pa bodo ukrepe obravnavali na ponedeljkovi seji. Do takrat bo morebitne predloge pripravila tudi svetovalna skupina za covid-19, ki deluje v okviru ministrstva za zdravje.

Kot že napovedano bi lahko znova omejili druženja, tako bi se lahko zbiralo šest oseb, in ne deset, je na današnji vladni novinarski konferenci ponovil Kacin. Pojasnil je še, da bo vlada po potrebi z dodatnimi ukrepi dopolnila peti sveženj ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa preden jih pošlje v DZ.

Ob tem je Kacin ponovno pozval k upoštevanju preventivnih ukrepov. Vsem, ki načrtujejo druženja in dogodke, pa predlaga, naj ponovno premislijo, ali ni bolje dogodka preložiti ali pa zmanjšati števila udeležencev.

Ponovno zaprtje, kot se je zgodilo ob razglasitvi epidemije, ni rešitev, je poudaril Kacin. “Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da gospodarstvo deluje, da preprečimo še dodatno znižanje BDP, da povečamo gospodarsko rast v prihodnjem letu in da bi nadoknadili vse to, kar se nam je zgodilo,” je dodal. Spomnil je, da je treba ohraniti tudi pouk v šoli.

Tudi zato so na današnji novinarski konferenci naslovili vprašanje vnosa in širjenja okužb v delovnem okolju. “Bistvo ocene tveganja pri koronavirusu je to, da koronavirus ne nastaja na delovnem mestu, ampak se lahko širi,” je povedala predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak. Zato mora delodajalec razmišljati tudi o preprečevanju vnosa virusa v delovno organizacijo.

Veliko delodajalcev je prilagodilo delovni proces in poskrbelo za primerno medosebno razdaljo, je spomnila Dodič Fikfakova. A so številni pozabili na možnost prenosa pri podajanju predmetov dela, v kopalnicah, pri vhodih in izhodih ter med odmori, še posebej ob kajenju.

Poudarila je, da so delodajalci ob bioloških dejavnikih tveganja dolžni prilagoditi oceno tveganja. Svetuje, da delovni proces prilagodijo po posvetu z varnostnim inženirjem in strokovnjakom za medicino dela.

Spomnila je še, da so delodajalci dolžni posebno skrb nameniti ogroženim skupinam, kot so kronični bolniki, mladoletni in nosečnice. “Če gre za veliko ogroženost, je dolžnost delodajalca, da za te bolnike priskrbi delo od doma,” je povedala. Svetuje pa tudi, da se delodajalec o primernosti ukrepov pogovori s specifičnim zdravnikom.