Generalni sekretar ZN Antonio Gutteres se bo skupaj z generalno direktorico Unesca Audrey Azoulay in nemško kanclerko Angelo Merkel v sredo poklonil žrtvam nacističnega pregona na virtualni slovesnosti. Dogodek bo med drugim posvečenem izzivom, ki jih predstavljajo zanikovalci holokavsta.
V Unescu opozarjajo, da sta antisemitizem in zanikanje holokavsta po svetu v porastu. Prepričani so, da je izobraževanje najboljše orožje proti temu.
“S posredovanjem zgodovine teh dogodkov ohranjamo načela pravice, ko zavračamo sovražno razmišljanje nacionalsocializma in ko oporekamo tistim, ki zanikajo holokavst ali relativizirajo te zločine nad Židi in drugimi preganjanimi skupinami, ker želijo ohraniti ta rasizem in antisemitizem, ki je povzročil genocid,” je povedala generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay.
Glede na nedavne raziskave 63 odstotkov mladih Američanov ne ve, koliko ljudi je bilo ubitih v holokavstu. Med Nemci pa jih je 47 odstotkov takih, ki se jim zdi, da Nemčija ni v večji meri kriva za te zločine. Po oceni Unesca so to vse simptomi porasta dezinformacij, sovražnega govora in predsodkov. Pandemija covida-19 pa je ta trend še pospešila, opozarjajo.
Običajno slovesnost ob tem dnevu poteka na območju nekdanjega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Ob 76. obletnici osvoboditve pa so tudi tu morali slovesnost preseliti na splet. Letos bodo dogodek posvetili usodi otrok Auschwitza. V taborišču so namreč umorili več kot 200.000 otrok, osvoboditev pa jih je dočakalo okoli 700, piše na spletni strani muzeja.
Obletnica osvoboditve taborišča, ki je bilo največje in najhujše nacistično koncentracijsko taborišče med drugo svetovno vojno in danes leži na ozemlju Poljske, se v svetu od leta 2006 obeležuje kot svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.
V taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti od ustanovitve leta 1940 pobili več kot milijon ljudi. Ko so vojaki Rdeče armade pred 76 leti vstopili v taborišče, so odkrili 600 trupel zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili v zadnjem hipu. Vojaki so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov.
Okoli 58.000 taboriščnikov so nacisti med umikom odpeljali iz taborišča in jih poslali na “pohod smrti”, kjer jih je večina umrla zaradi mraza ali pod streli stražarjev. Tiste, ki so pohod preživeli, so nacisti na odprtih tovornih vagonih poslali v taborišča v notranjosti Nemčije.
Poljski znanstveniki na podlagi nemških dokumentov in ocen preživelih ocenjujejo, da so nacisti v Auschwitz prepeljali 1,1 milijona Judov, 70.000 Poljakov, 20.000 Romov, 15.000 sovjetskih vojnih ujetnikov in več tisoč ljudi iz drugih držav.
Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB s Prevalj in Gorenjske, v Auschwitz prispel 28. septembra 1941. Največji transport iz Slovenije je v Auschwitz prispel 10. avgusta 1942 iz Celja, ko so v to zloglasno taborišče deportirali 333 žensk in 118 moških. Iz Slovenije je bilo v taborišče skupno deportiranih več kot 2300 ljudi, umrlo jih je več kot 1300.
