Vlada je na Twitterju potrdila, da je sprejela omenjeni predlog in dodala, da je njegov cilj zagotoviti pogoje za učinkovitejše izvajanje nalog redarstev.
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za javno upravo, je od sprejetja zakona o občinskem redarstvu preteklo že desetletje, v tem času pa so bili spremenjeni nekateri zakoni, ki vplivajo tudi na delovanje občinskih redarstev. Tako sta denimo nekdanji zakon o policiji nasledila zakon o nalogah in pooblastilih policije in zakon o organiziranosti in delu v policiji, sprejet pa je bil tudi nov pravilnik o policijskih pooblastilih. Prav tako je treba redarski zakon uskladiti z zakoni o lokalni samoupravi (v delu, ki govori o ustanavljanju skupnih občinskih uprav), o prekrških, o javnih uslužbencih (določanje vodje medobčinskega redarstva) in o varstvu osebnih podatkov.
“Hkrati so se občinska redarstva toliko razvila, da veljavni zakon v nekaterih točkah že omejuje učinkovito izvajanje redarske službe, zato je predlagatelj pripravil novelo le v tistih členih, ki bodo omogočili učinkovitejše izvajanje predpisa. Vrste pooblastil se sicer ne spreminjajo, spreminjajo pa se pogoji za uporabo telesne sile in plinskega razpršilca,” navajajo na ministrstvu.
Veljavni zakon namreč določa pogoje, ko sme občinski redar osebo zadržati, ne vsebuje pa določb, ki bi občinskemu redarju omogočile izvedbo navedenega pooblastila v primerih, ko oseba ne upošteva njegove ustne odredbe oziroma ukaza in poskuša oditi. Tako novela predvideva spremembe 13. in 14. člena in določa, da bo smel občinski redar tudi v navedenem primeru uporabiti telesno silo in plinski razpršilec, pri čemer pa je ves čas zavezan k spoštovanju načela sorazmernosti, “zato bo vedno uporabil najmilejše prisilno sredstvo, ki je primerno v konkretni situaciji”, so pojasnili na ministrstvu. Trenutno sta omenjeni prisilni sredstvi predvideni zgolj za primer, ko redar “drugače ne more od sebe ali koga drugega odvrniti istočasnega protipravnega napada”.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je v izjavi medijem po seji vlade ocenil, da sprememba redarskega zakona “nikakor ne pomeni, da postajamo policijska država”. Hkrati je navedel, da je bilo primerov, ko so redarji uporabili “sredstva pridržanja” doslej izjemno malo.
Občinski redar bo lahko v skladu s spremenjenim zakonom tudi izvedel ugotavljanje identitete posameznika, vendar ne na enak način kot policist, ki ima pravico vpogleda v podatke iz ustreznih evidenc in drugih zbirk podatkov.
Prenovljeni so tudi trije členi, ki urejajo nadzor nad uporabo pooblastil občinskega redarja, in sicer novela na bolj sistematičen in pregleden način kot doslej določa tri oblike nadzora. Ena je obveznost poročanja občinskih redarjev v primerih o zadržanju in uporabi prisilnih sredstev, druga je komisija, ki preverja zakonitost in strokovnost ravnanja občinskega redarstva, tretje pa je odločanje o pritožbah, ki jih obravnava župan kot predstojnik uprave in s tem tudi občinskega redarstva zaradi morebitne kršitve pravic in svoboščin.
Novela tudi natančneje odloča, kateri podatki se vodijo v evidenci in koliko časa, so še pojasnili na ministrstvu.
