Osrednjo slovesnost je pripravila Občina Ajdovščina v sodelovanju z lokalnimi veteranskimi in domoljubnimi organizacijami. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Marjan Šarec, ki je med drugim dejal, da so “Primorci največji vzor in zgled, kako se iz največje žalosti in trpljenja rodi veličastna zmaga in ljubezen do domovine”.
V uradu predsednika republike bo danes dan odprtih vrat, obiskovalce pa bo nagovoril tudi predsednik republike Borut Pahor. Pred predsedniško palačo bo, kot je običaj ob državnih praznikih, postrojena častna straža garde Slovenske vojske.
“Soglasni smo, da si Primorska zaradi zvestobe slovenstvu zasluži posebno spoštovanje. Na današnji praznik, ki je globoko zasidran v zavest ljudi, še posebej ponosno izrekamo besede priznanja več desetletnega boja Primork in Primorcev za pravico do življenja v skupni domovini,” je v poslanici ob prazniku, objavljeni na spletni strani DZ, zapisal predsednik DZ Dejan Židan.
Po Židanovih besedah danes praznujemo “duh svobodne Primorske, ki je duh borbe in duh zmage”. Kljubovala je času, ko se je nad celino zgrinjala agresija fašizma in nacizma. Šele nova evropska zavest, ki je na primorskem prostoru gradila svoje temelje prav v najstarejšem antifašističnem gibanju v Evropi, nam je omogočila, da smo stopili na pot združevanja in skupnih vrednot. Slediti njenemu izročilu pomeni slediti vrednotam svobode, demokracije, enakosti in strpnosti.
“Zato naj bo današnji dan, ko pomembno obeležujemo tudi mednarodni dan demokracije, namenjen premisleku o bolj demokratični in vključujoči skupnosti, občutku za družbeno pravičnost in človekovo dostojanstvo. Zgodovina in zanos preživetja, prizadevanja in ustvarjanja Primork in Primorcev nas lahko navdaja s ponosom in z močjo, da skupaj premagujemo izzive pred nami,” je dodal predsednik DZ.
Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Prireditev ob prazniku izmenično pripravljajo posamezne primorske občine, saj državno proslavo organizirajo le vsakih pet let.
Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Mirovna pogodba je sicer pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je izven slovenskih meja, v Italiji ostalo še 140.000 Slovencev.
Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi.
