Poljski predsednik Andrzej Duda, ki je bil častni pokrovitelj dogodka, je pred slovesnostjo v spremstvu preživelih iz Auschwitza zjutraj pred tako imenovanim zidom smrti, kjer so nacisti ustrelili več tisoč ljudi, položil venec in šel skozi vrata taborišča z zloglasnim napisom Delo osvobaja (Arbeit macht frei), poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na spominski slovesnosti je Duda pozval k ohranitvi spomina na grozote, ki so se dogajale v taborišču, da bi tako preprečili ponovitev zgodovine. V imenu Poljske je ponovil zavezo, da bo ta država negovala spomin in varovala resnico o tem, kaj se je dogajalo v Auschwitzu, ki je danes na ozemlju Poljske. Prisotne na slovesnosti je poljski predsednik pozval, naj se pred poslednjimi preživelimi in očividci obvežejo, da bodo “sporočilo in opozorilo s tega kraja prenesli v prihodnost”.

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je danes poudaril, da umori nacistov v Auschwitzu obvezujejo Nemčijo, da se zoperstavi vsem oblikam novega antisemitizma. Med obiskom nekdanjega nacističnega taborišča je še dejal, da ne bi smeli govoriti samo o preteklosti, pač pa jo razumeti tudi kot trajno odgovornost za “obrambo začetkov, tudi v naši deželi”.

“Danes so drugačni časi, besede so druge, dejanja so drugačna, a včasih, ko pogledamo na te čase, imamo vtis, da je zlo še vedno tukaj,” je dejal Steinmeier. Dejal je še, da je Auschwitz skupek nacionalističnega razmišljanja, rasnega sovraštva in nacionalne blaznosti.

Spominske slovesnosti se je udeležil tudi slovenski predsednik Pahor, ki je tudi položil svečo v spomin žrtvam k spominski plošči, ki ima od leta 2008 napis tudi v slovenščini. Tudi letos so bile v uradni delegaciji nekdanje interniranke Sonja Vrščaj, Elizabeta Kumar Maurič, Marija Frlan in Lidija Rijavec Simčič. Ukradene otroke v delegaciji je zastopal Janez Deželak.

Pahor je v izjavi za medije poudaril, da je “naša moralna dolžnost, da nikoli ne pozabimo in s tem prispevamo k temu, da po mirni poti rešimo vse probleme človeštva”.

“Skupaj z drugimi, miroljubnimi ljudmi povsod po svetu se bomo borili, da takih grozot ne bo nikoli več. Nikoli več,” je zaključil predsednik Pahor.

Elizabeta Kumar Mavrič je izrazila zadoščenje, da spomin na dogodke izpred osemdesetih let ne živi le v njih, temveč so spomine na najhujši zločin v drugi svetovni vojni prevzeli tudi mladi rodovi.

Na vprašanja mladih o tem, kako so taboriščniki preživeli, Sonja Vrščaj odgovarja: “Ker smo imeli tako radi našo domovino, naš narod, jezik. Naše trpljenje je bil del naše borbe za svobodo. Mladim pravim – imejte radi domovino, tako kot smo jo imeli mi radi. Nikoli nismo rekli, če pridemo domov, ampak, ko pridemo domov.”

Marija Frlan, ki prav danes praznuje 100 let, je zaključila z besedami “mladim v opomin, starejšim v spomin”. Predsednik Pahor ji je v čast visokega jubileja podaril šopek in upodobljeno štiriperesno deteljico za srečo z besedami: “Toliko ste je dali nam, da si jo tudi vi zaslužite. Vse najboljše, gospa Frlan.”

Številne prireditve ob svetovnem dnevu spomina na holokavst so bile tudi v Sloveniji.

Predsednik državnega zbora Dejan Židan je danes izrazil zaskrbljenost zaradi ponovnega naraščanja surovosti sveta. Dodal je, da kot mednarodna skupnost žal še vedno nismo zmožni preprečiti številnih grozot in množičnih zločinov, ki se prav danes dogajajo po vsem svetu.

27. januar se od leta 2006 vsako leto obeležuje kot svetovni dan spomina na holokavst. S Poljske je sicer največ žrtev holokavsta; trije milijoni Judov. Skupno je druga svetovna vojna na Poljskem zahtevala okoli šest milijonov smrtnih žrtev, kar predstavlja petino predvojnega prebivalstva.

V taborišču Auschwitz-Birkenau so nacisti od ustanovitve leta 1940 pobili več kot milijon ljudi. Ko so vojaki rdeče armade pred 75 leti vstopili v taborišče, so odkrili 600 trupel zapornikov, ki so jih nacisti ustrelili v zadnjem hipu. Vojaki so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov.

Okoli 58.000 taboriščnikov so nacisti med umikom odpeljali iz taborišča in jih poslali na “pohod smrti”, kjer jih je večina umrla zaradi mraza ali pod streli stražarjev. Tiste, ki so pohod preživeli, so nacisti na odprtih tovornih vagonih poslali v taborišča v notranjosti Nemčije.

Poljski znanstveniki na podlagi nemških dokumentov in ocen preživelih ocenjujejo, da so nacisti v Auschwitz prepeljali 1,1 milijona Judov, 70.000 Poljakov, 20.000 Romov, 15.000 sovjetskih vojnih ujetnikov in več tisoč ljudi iz drugih držav.

Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB s Prevalj in Gorenjske, v Auschwitz prispel 28. septembra 1941. Največji transport iz Slovenije je v Auschwitz prispel 10. avgusta 1942 iz Celja, ko so v to zloglasno taborišče deportirali 333 žensk in 118 moških.

Iz Slovenije je bilo v taborišče, ki še danes velja za največje pokopališče v zgodovini človeštva, skupno deportiranih več kot 2300 ljudi, umrlo jih je več kot 1300.