Znanstveniki so doslej domnevali, da je ta otok v severnem Atlantskem oceanu v desetih letih izgubil 2500 milijard ton ledu. Izsledki tako kažejo, da se tam stali 20 milijonov ton ledu letno več od predvidevanj.

Študija, objavljena v znanstveni reviji Science Advances, krepi zaskrbljenost zaradi vpliva taljenja ledu na dvig gladine svetovnih oceanov. Ledena gmota Grenlandije je namreč druga največja na svetu, večja je le antarktična.

Vodja študije, profesor znanosti o svetu na Univerzi v Ohiu Michael Bevis, je razliko v dejanskem taljenju ocenil za “precej zmeren popravek”. “Ne spremeni naših domnev o skupni izgubi mase ledu na celotni Grenlandiji v tako veliki meri,” je poudaril. Kot je dodal, pa pomeni precejšnjo spremembo v njihovem razumevanju, kje točno se je stalilo največ ledu in kje se to dogaja zdaj.

S pomočjo satelitskih podatkov so raziskovalci odkrili, da je vroča plast delno staljenih kamnin v Zemljinem plašču, ki med drugim napaja vulkane na Islandiji, omehčala kamnine pod Grenlandijo na način, da so znanstveniki podcenjevali taljenje.

Bevis je grenlandsko ledeno plast še opisal kot najmanj stabilno na svetu in dodal, da bo zadnja raziskava pripomogla k boljšim napovedim dvigovanja gladine oceanov.