OECD ocenjuje, da gospodarska rast Slovenije ostaja močna, krepi jo trdno domače povpraševanje. Zasebno potrošnjo podpirajo ugodnejše razmere na trgu dela, realna rast plač in visoko zaupanje potrošnikov. Močno rast investicij vzdržujejo evropska strukturna sredstva, potreba podjetij po povečanju proizvodnih zmogljivosti in ugodni pogoji financiranja. Izvoz se ob manjšem povpraševanju iz tujine upočasnjuje.
Zasebna potrošnja se po napovedi OECD letos okrepila za 3,0 odstotka (in leta 2020 za 3,1 odstotka), državne investicije za 2,2 odstotka (1,9 odstotka), investicije podjetij v osnovna sredstva za 8,0 odstotka (7,2 odstotka), uvoz za 5,8 odstotka (7,0 odstotka), izvoz pa za 5,2 odstotka (5,9 odstotka).
Zaposlovanje se še naprej povečuje in brezposelnost upada, povečuje se najemanje tuje delovne sile, kljub temu pa je pomanjkanje delovne sile največje v zadnjem desetletju. Plače bodo rasle, pričakuje OECD in pri tem navaja zvišanje minimalne plače za 10 odstotkov do konca leta 2020 in okoli štiriodstotno rast plač v javnem sektorju v letu 2019.
OECD ugotavlja, da je za letos predvidena fiskalna politika ekspanzivna, saj predvideva povečanje socialnih transferjev in plač v javnem sektorju, ter poudarja, da bi jo bilo treba zaostriti, da bi preprečili pregrevanje in izboljšali fiskalno vzdržnost.
Ob pomanjkanju ustrezne delovne sile OECD predlaga izboljšanje usposabljanja iskalcev zaposlitve in aktivacije dolgotrajno brezposelnih. Z omejitvijo predčasnega upokojevanja starejših delavcev in krepitvijo prekvalifikacij bi lahko prispevali k zmanjšanju pomanjkanja ustrezno usposobljenih delavcev.
Meni tudi, da bi nadaljnja privatizacija sprostila potencial za zaposlovanje v hitreje rastočih panogah, pri tem pa bi bilo treba izboljšati delovanje najemnega stanovanjskega trga, da bi se lahko delavci selili na območja z visoko rastjo delovnih mest.
OCED pričakuje, da se bo gospodarska rast Slovenije v tem dveletnem obdobju upočasnila. Ob omejitvah domačih zmogljivosti se bosta večje domače povpraševanje in rast investicij pokrili z višjim uvozom.
Rast izvoza bo ob šibkejšem povpraševanju iz tujine in višjih stroških dela počasnejša. Stopnja brezposelnosti se bo še znižala pod naravno stopnjo, kar naj bi pospešilo rast plač in zvišalo inflacijo.
Gospodarska rast bi lahko bila hitrejša od napovedane, če bodo gospodinjstva manj namenila varčevanju in povečala potrošnjo, počasnejša od napovedane pa, če podjetja ne bodo povečala proizvodnih zmogljivosti za toliko, kot je sedaj pričakovano, kar bi se odrazilo v njihovi slabši konkurenčnosti in nižjem izvozu. Negativno bi lahko na rast vplivala tudi morebitna močna korekcija na nepremičninskem trgu, še ocenjuje OECD.
