Eden glavnih virov onesnaženja je cestni promet, posebej zaradi izpustov dušikovih oksidov in prašnih delcev. K onesnaženju prispevajo tudi izpusti v kmetijstvu, proizvodnji energije, industriji in v gospodinjstvih.
Poročilo, v katerem analizirajo kakovost zraka med letoma 2000 in 2016 na podlagi meritev 2500 postaj v 39 državah, ugotavlja, da se je onesnaženje v letu 2016 glede na 2015 nekoliko zmanjšalo, je pa še vedno precej nad standardi, ki sta jih postavili EU in WHO.
Onesnaženost zraka še vedno pomembno vpliva na zdravje prebivalcev Evrope, posebej na urbanih območjih. Ima tudi znaten gospodarski učinek; skrajšuje življenja, povečuje zdravstvene stroške in zmanjšuje produktivnost, so zapisali.
“Onesnaženost zraka je nevidni morilec in okrepiti moramo prizadevanja za odpravo vzrokov. Z vidika onesnaženosti zraka so emisije iz prometa pogosto bolj škodljive kot emisije iz drugih virov, saj do njih prihaja blizu zemeljskega površja in pojavljajo se v mestih, blizu ljudem. Zato je tako pomembno, da Evropa podvoji prizadevanja za zmanjšanje izpustov iz prometa, energetike in kmetijstva ter da vlaga v to, da bodo te panoge čistejše in bolj trajnostne,” je dejal glavni izvršni direktor EEA Hans Bruyninckx.
Evropski komisar za okolje Karmenu Vella je dodal, da poročilo EEA kaže, da politike na področju izboljšanja kakovosti zraka delujejo, da pa tudi opominja, da morajo te politike delovati še bolje, da bi lahko dosegli čist zrak po vsej Evropi. Evropska komisija bo še naprej sodelovala z državami članicami, da bodo pravila glede kakovosti zraka v celoti uveljavljena, je dejal.
Kot navaja poročilo, zdravje ljudi najbolj ogrožajo prašni delci (PM), dušikov dioksid in prizemni ozon.
Po ocenah EEA je bila izpostavljenost drobnim prašnim delcem PM2,5 v letu 2015 vzrok za 422.000 prezgodnjih smrti v 41 državah v Evropi, od tega 391.000 v EU. Izpostavljenost dušikovemu dioksidu je bila vzrok za 79.000 smrti (v EU 76.000), izpostavljenost ozonu pa za 17.700 smrti (v EU 16.400).
V EU je bilo v letu 2016 skupno 13 odstotkov prebivalstva urbanih območij izpostavljenih koncentracijam PM10 nad dnevnimi omejitvami EU, 42 odstotkov tega prebivalstva pa koncentracijam, ki so presegale strožje omejitve WHO. Koncentraciji delcev PM2,5 nad mejo EU je bilo izpostavljenih šest odstotkov, koncentraciji nad mejo WHO pa 74 odstotkov tega prebivalstva. So bili pa leta 2016 ti deleži izpostavljenosti delcem PM10 in PM2,5 najnižji od leta 2000, kar kaže na trend izboljšanja.
Koncentracijam prizemnega ozona nad mejo, ki jo je postavila EU, je bilo izpostavljenih 12 odstotkov prebivalcev urbanih območij v EU, kar je precej manj kot leta 2015, ko je ta delež znašal 30 odstotkov, a več kot leta 2014, ko je bil pri sedmih odstotkih. Koncentracijam nad omejitvami WHO je bilo izpostavljenih 98 odstotkov teh prebivalcev.
Raven dušikovega dioksida je po evropskih državah še vedno nad letnimi omejitvami, se pa koncentracija in izpostavljenost prebivalstva znižuje. Leta 2016 je bila koncentracija nad postavljeno mejo EU in WHO na okoli 12 odstotkih merilnih postaj v 19 državah EU in še štirih sodelujočih državah. 88 odstotkov preseganj je bilo na postajah, ki so merile onesnaženost ob prometnicah.
Onesnaženost zraka tudi negativno vpliva na ekosisteme – škoduje prsti, gozdovom, jezerom in rekam ter zmanjšuje pridelek v kmetijstvu.
EEA sicer ugotavlja, da so pretekli in sedanji ukrepi ter tehnološki napredek prinesli počasen, a stalen napredek pri zmanjševanju onesnaženosti zraka.
