Po besedah generalne direktorice inštituta Zlate Štiblar Kisić ne bi uspeli v tako kratkem času pridobiti mednarodne akreditacije, če onkološki inštitut ne bi bil na tako visokem nivoju. Postopka pridobivanja akreditacije so se namreč lotili aprila lani.

Štiblar Kisićeva je tudi predstavila finančni načrt inštituta za letos. Načrtujejo 105,97 milijona evrov prihodkov in odhodkov. To pomeni 3,5 odstotka več od doseženih prihodkov v lanskem letu, in 6,5 odstotka višje odhodke od lanskoletnih.

Ob tem je generalna direktorica opozorila, da bo na odhodke zagotovo vplival tudi izkupiček sporazuma med ministrstvom in Fidesom glede variabilnega nagrajevanja. A ker podrobnosti tega še niso znane, jih tudi niso mogli predvideti v finančnem načrtu.

Višje prihodke pričakujejo na račun povečanega obsega dela na vseh področjih. Število operacij nameravajo povečati za dobrih 13 odstotkov, načrtujejo nadaljnjo širitev programa zgodnjega odkrivanja raka dojk Dora, več obravnav na področju radioterapije itd.

Zaradi nenehnega povečevanja dela in obremenitev zaposlenih načrtujejo na onkološkem inštitut v letošnjem letu skoraj 60 novih zaposlitev, od tega tudi dva radiologa.

Sicer pa so člani sveta danes opozorili, da so zaposleni na inštitutu tako obremenjeni tudi zato, ker Univerzitetni klinični center (UKC) Maribor ne prevzame svojega dela programa, kot je bilo začrtano.

Po mnenju predstavnika zaposlenih v svetu Erika Breclja je z UKC Maribor treba nehati delati v rokavicah. Opozoril je, da so čakalne dobe, ki jih imajo na inštitutu, pravzaprav čakalne dobe UKC Maribor.

Po besedah Tanje Marinko, ki po odstopu predstojnice sektorja radioterapije Irene Oblak začasno vodi ta sektor, je problem v komunikaciji z UKC Maribor, saj inštitut daje veliko pobud, a “z druge strani ni prave energije”. Opozorila je, da v UKC Maribor dnevno “čaka 70 prostih terminov” na področju radioterapije. Tako je svet inštituta pozval ministrstvo za zdravje, naj se takoj aktivno vključi za razrešitev te problematike.

Na onkološkem inštitutu so sicer na področju operacij raka dojk, ki jih v zelo zgodnji fazi uspejo odkriti v okviru Dore, v kratkem času uspeli skrajšati čakalno dobo za 10 dni. To so storili tako, da so aktivirali še peto operacijsko mizo, tako da lahko operirajo 20 bolnic na teden.

Na današnji seji so potrdili tudi dolgoročni načrt investicij za prihodnjih osem let, ki je težek 54,46 milijona evrov.