Osrednja volilna komisija je v nedeljo zvečer tudi sporočila, da se je referenduma udeležilo samo 3,3 milijona volivcev od nekaj več kot osem milijonov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Orban je kljub neveljavnemu referendumu v prvem odzivu v nedeljo pozdravil rezultate kot izjemne, saj da je število tistih, ki so glasovali proti kvotam, preseglo število glasov za vstop Madžarske v EU leta 2004. Obenem je poudaril, da EU ne more prisiliti Madžarske, da sprejme begunce, in napovedal vložitev predloga ustavnega dopolnila v parlament, ki naj bi vgradil “voljo ljudi v ustavo”.

Podobno so poudarili tudi v vladajoči stranki Fidesz, da gre za zmago in da je politično treba slediti volji volivcev, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.

Tiskovni predstavnik madžarske vlade Zoltan Kovacs je medtem dejal, da imata madžarska vlada in parlament dolžnost ukrepati na osnovi jasno izražene volje volivcev na referendumu glede kvot.

Opozicija je referendum bojkotirala, nekatere stranke pa so volivce pozvale, naj v znak protesta proti vladni politiki oddajo neveljavno glasovnico. Vodja skrajne desničarske stranke Jobbik Gabor Vona je rezultat referenduma označil za osebni neuspeh Orbana. Premier si je po njegovih besedah s tem referendumom zabil avtogol.

Vodja opozicijske Socialistične stranke Gyula Molnar pa je poudaril, da bi bila kakršna koli poteza vlade na podlagi neveljavnega referenduma neustavna.

Na referendumu so volivci odgovarjali na vprašanje “Ali želite dovoliti EU, da brez podpore parlamenta predpiše preselitev Nemadžarov na Madžarsko?”

Z referendumom je želel Orban po lastnih besedah dokazati, da večina Madžarov želi moč sprejemanja odločitev ohraniti v rokah lastne vlade in je ne predati EU. A analitiki so poudarjali, da je šlo predvsem za poskus Orbana, da bi si utrdil oblast.

Referendum je Orbanova vlada razpisala zaradi sheme Evropske unije za premestitev beguncev med članicami unije, ki predvideva premestitev 160.000 beguncev iz najbolj obremenjenih članic Italije in Grčije v ostale države članice, da bi tako pomagali članicama, ki se soočata z velikimi migracijskim pritiski. Madžarska bi po tem načrtu sprejela okoli 2300 prosilcev za azil, a doslej ni sprejela niti enega.

Kot povzema Delo, pa je situacija ironična:

Če držijo ocene madžarske nevladne organizacije, da je to do zdaj madžarske davkoplačevalce stalo okoli 48,6 milijona evrov, je Orbánova vlada za enostransko »obveščanje« o referendumu porabila okoli pet evrov na vsakega od svojih 9,9 milijona prebivalcev, oziroma 7,3-krat več kot so v prepričevanje posamičnega prebivalca Velike Britanije vložili zagovorniki in naprotniki brexita skupaj. Če bi ta denar namenili tistim 1294 prosilcem za azil, ki jih hoče Bruselj »vsiliti« Madžarom, bi vsak dobil 37.642 evrov oziroma bi s tem vsakemu plačali sedem let in pol življenja na Madžarskem, je izračunala madžarska kolumnistka Eva Balogh.