Otroško veselje in pripravljenost za učenje sta gonilo projekta Pod krošnjami na Štrandu, katerega namen je spoznavanje in ohranjanje kulturnega bogastva Vojvodine, je poudarila organizatorka programa in pobudnica povezovanja manjšinskih skupnosti v Vojvodini Nataša Heror.

Program Pod krošnjami na Štrandu ob podpori lokalnih in manjšinskih medijev pripravljata medijska agencija Heror Media Point in Center za razvoj lokalnih in manjšinskih medijev. Otroci se pod vodstvom mentorjev, ki poučujejo v maternem jeziku, vsak teden učijo en jezik. Ob koncu tedna imajo kviz in prejmejo spričevala.

V Srbiji deluje 19 slovenskih društev, od tega osem v Vojvodini, kjer živi velik del slovenske narodne manjšine v Srbiji. Slovenci v Vojvodini so večinoma potomci izseljencev, ki so se tja preselili po prvi in drugi svetovni vojni.

Društva se zavzemajo za ohranjanje slovenskega jezika in kulture. S tem namenom prirejajo izobraževalne projekte, izdajajo publikacije, pripravljajo kulturna in družabna srečanja ter organizirajo pouk slovenščine.

Slovenščina se v Novem Sadu uvaja tudi kot izbirni predmet v osnovnih šolah. “To je velik korak za tamkajšnjo slovensko skupnost in priložnost za vse otroke, ki so se z osnovami jezika spoznali na novosadski plaži v poletnih tednih in želijo učenje slovenščine v šolskih klopeh nadaljevati jeseni,” so zapisali organizatorji programa Pod krošnjami na Štrandu.

Otroci v starosti od petih do 12 let letošnje poletje v okviru programa poleg slovenščine spoznavajo osnove madžarskega, slovaškega, rusinskega in romunskega jezika. Vojvodinski Madžari, Hrvati, Rusini, Romuni in Slovaki so namreč le nekatere od več kot 20 manjšinskih skupnosti v Vojvodini.