Pahor je v nagovoru poslancem, drugem, ki je bil v DZ izveden na pobudo predsednika republike, opozoril, da 21. decembra poteče rok, ki ga je dalo ustavno sodišče, da DZ volilno zakonodajo uskladi z ustavo. Po Pahorjevem mnenju gre za najpomembnejši ustavnopravni in politični problem današnje Slovenije, zato je poslance prosil, naj s sprejetjem potrebnih sprememb ne odlašajo in odločbo ustavnega sodišča uresničijo v roku, ki ga je določilo ustavno sodišče.
Za pravočasno sprejetje potrebnih sprememb je po njegovi oceni še čas, a le, če bodo “zahtevno delo nadaljevali takoj”. “Vsako odlašanje pa bi utegnilo imeti usodne posledice. Če bi bilo namreč treba razpisati volitve po zdajšnji zakonodaji, torej brez predhodne uveljavitve odločbe ustavnega sodišča, bi nad take volitve legla velika mračna senca dvoma o njihovi ustavnosti,” je opozoril. Dodal je, da tako sam kot državljani upravičeno pričakujejo, da se kaj takega ne bo zgodilo.
Če v predpisanem roku ne bo potrebnih sprememb volilne zakonodaje in bi se poleg tega zaostrile še gospodarske, socialne in politične razmere, volitve po Pahorjevih besedah “ne bi bile več rešitev, ampak bodo same po sebi velik problem”. Opozoril je tudi, da vprašanje ureditve volilne zakonodaje ne sme postati predmet morebitnih trenutnih političnih preračunavanj, ker gre za vprašanje, “kjer ni nobenega, ki bi dobil”. “Tukaj lahko vsi samo izgubimo,” je dejal.
Predsednik republike sicer ocenjuje, da bi bile volitve v DZ po trenutno veljavni zakonodaji pred potekom roka za uveljavitev odločbe ustavnega sodišča še dopustne, volitve po 21. decembru letos “pa se v nobenem primeru ne bi mogle izogniti utemeljenim očitkom o njihovi protiustavnosti in nelegitimnosti”. “Še več. Kot je zapisalo ustavno sodišče v ustavni odločbi, bi njena neuresničitev pomenila kršitev 2. člena ustave, ki določa, da je ‘Slovenija socialna in pravna država’, in 2. odstavka 3. člena ustave, ki določa, da ‘ima v Sloveniji oblast ljudstvo’,” je dejal.
Poslance je sicer spomnil, da pri pripravi potrebnih sprememb ne začenjajo od začetka in da je do zdaj potekalo že več krogov pogajanj na to temo. Med drugim so dosegli načelno soglasje, da sta za uresničitev ustavne odločbe možni dve poti, prva je preoblikovanje volilnih okrajev s spremembo njihovih meja, druga pa njihova ukinitev in uvedba prednostnega glasu.
Največje soglasje so poslanci dosegli glede druge možnosti, ki ji je Pahor, kot je dejal, tudi sam najbolj naklonjen, a je za njeno sprejetje v DZ zmanjkalo nekaj glasov.
Zaradi epidemije koronavirusa se napori najti rešitev po Pahorjevih navedbah niso nadaljevali, je pa sam opravil krajša posvetovanja z vodji poslanskih skupin, neformalne pogovore z nekaterimi predsedniki strank in uradni pogovor s predsednikom DZ o tem, kako naprej.
Iz vseh pogovorov, kot je dejal, razume, da se je oblikovalo skupno stališče, da naj vlada pripravi osnutek zakona o spremembi meja volilnih okrajev, ga pošlje predsedniku DZ in vodjem poslanskih skupin, ki naj nato pri predsedniku DZ nadaljujejo in zaključijo pogajanja o končnem besedilu zakona in ga s podpisi poslancev pošljejo v DZ.
Poleg tega Pahor, kot je dejal, razume, da obstaja neko splošno razumevanje, da je treba spreminjanje volilne zakonodaje jemati kot posebno pomemben predmet zakonodajnega dela, mu dati prednostno pozornost glede postopkovnih in vsebinskih vprašanj ter da obstaja splošna politična volja, da se zakon sprejme še letos.
“Vem, da je naloga, ki jo imate do konca leta zelo težka, v bistvu je skoraj nemogoča. Vendar se vsi, ki nas predstavljate, zanašamo na to, da vi to zmorete,” je na koncu dejal Pahor.
