Kot so pojasnili, bo Pahor v naslednjih dneh sicer nadaljeval neformalne pogovore, uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin pa se bodo predvidoma začela v torek in se nato nadaljevala v sredo in četrtek.

Po današnji seznanitvi državnega zbora z odstopom predsednika vlade ima namreč predsednik republike na voljo največ 30 dni, ko lahko predlaga mandatarja ali obvesti državni zbor, da se za to ni odločil.

V uradu so sicer zapisali, da lahko svojo odločitev državnemu zboru sporoči tudi že pred iztekom tega roka in utemelji razloge za tako odločitev.

Če novega kandidata za mandatarja ne bo predlagal, bo to formalno ugotovil tudi DZ, nato pa začne teči nov 14-dnevni rok, v katerem bi lahko mandatarja predlagala poslanska skupina ali najmanj 10 poslancev. Če še ta ni uspešen, pa sledi še tretji, 48-urni rok, v katerem lahko poslanci odločijo še o tem, ali bodo šli v tretji krog volitev mandatarja, v katerem pa je za izvolitev dovolj navadna večina.

Če ni izglasovan nov predsednik vlade, predsednik republike razpusti DZ in razpiše predčasne volitve.

Mnenja strank o tem, ali so najboljša rešitev po odstopu Šarca predčasne volitve ali oblikovanje nove vlade, so različna, več bo znanega predvidoma že v tem tednu, ko bodo nekatere stranke razpravo o tem opravile na svojih organih. Šarec se je sicer tudi na današnjem pogovoru pri Pahorju zavzel za predčasne volitve.

Predsednik DZ Dejan Židan pa je po srečanju povedal še, da s Pahorjem ugotavljata, da bi bile predčasne volitve legitimne in legalne, četudi odločba ustavnega sodišča, po kateri določbe volilne zakonodaje, ki govorijo o volilnih okrajih, niso skladne z ustavo.

“Tukaj moramo biti enotni,” je dejal in dodal, da se je predsedniku zahvalil za njegove napore pri usklajevanju predlogov sprememb volilne zakonodaje. Židan strankam predlaga, da ne glede na to, ali bodo predčasne volitve ali bo nastala druga politična večina, intenzivno nadaljujejo prizadevanja za čim prejšnjo uveljavitev ustavne odločbe.

Tudi če v času do predčasnih volitev sprejmejo spremembe volilne zakonodaje, pa lahko po Židanovem mnenju določijo, da bi veljale šele pri naslednjih volitvah.