V dokumentu z naslovom Migranti in begunci – moški in ženske v iskanju miru je papež spomnil na več kot 250 milijonov migrantov po svetu, med katerimi je 22,5 milijona beguncev. Da bi našli kraj, kjer bi lahko živeli v miru, se mnogi med njimi podajajo na tvegana potovanja. Papež se zaveda, da sočustvovanje s trpečimi ni dovolj, pač pa bo treba narediti še veliko, preden se bodo lahko vrnili k mirnemu življenju in v miren dom.
Čuti se, da je papež begunce in migrante osebno srečal, je poslanico na današnji novinarski konferenci komentiral Zore. Kot je opozoril, osebno izkustvo dostikrat manjka. “Ko srečaš te ljudi v osebnem stiku, najbrž začneš razumeti tudi papeža in njegov klic, da moramo biti do teh ljudi človeški, odgovorni, krščanski,” je pojasnil.
To velja tudi za voditelje držav, katere je papež v poslanici pozval, naj se na ta vprašanja odzovejo z vso modrostjo in skrbnostjo. Opozoril je, da “smo vsi ljudje člani ene družine in imamo iste pravice do uživanja zemeljskih dobrin”. Obenem pa je poudaril, da migranti in begunci ne prihajajo praznih rok, pač pa v družbo prinašajo veliko poguma, energije, sposobnosti in pričakovanj, “nekaj novega v našo včasih postarano in utrujeno družbo”.
Po papeževih navedbah je pri spopadanju z izzivi, ki jih prinašajo migracije, treba delovati na podlagi štirih izhodišč. Prvo je sprejemanje, ki predvideva vzpostavljanje možnosti za zakonito vstopanje v države in prepoved vstopa nazaj v državo, kjer jim grozi preganjanje. Drugo izhodišče je varovanje, kar vključuje spoštovanje neodtujljivih pravic beguncev.
Begunce je treba tudi podpirati pri razvoju – zlasti je treba mladim omogočiti izobraževanje. Četrto izhodišče pa je vključevanje. Begunce je treba v duhu medsebojnega bogatenja pritegniti k življenju družbe, je povedal Zore.
Zore se je ob tem dotaknil tudi konkretnega primera Ahmada Šamija. Kot je dejal, bi bilo narobe, če bi vprašanje migrantov in beguncev v Sloveniji skrčili samo na vprašanje enega človeka. Kot je dejal, je papež v poslanici opozoril, da je treba za ljudi poskrbeti ustrezno njihovemu položaju. Ko gre za Šamija, Zore meni, da “mu ne bo nič hudega”.
“Hudo je, ker ne vem, če se dovolj ukvarjamo z vsemi drugimi, ki so v naših azilnih domovih in drugih ustanovah, namenjenih temu,” je povedal. Kot je opomnil, včasih sliši, da je zanje premalo poskrbljeno. Tako se zdi, da včasih “zaradi enega drevesa začnemo pozabljamo na gozd”. Seveda ne smemo pozabljati tudi na posamezna drevesa. Vendar pa prav zato papež po njegovih besedah govori o modrosti pogleda oz. o celostni obravnavi problematike migrantov in beguncev.
Urednik zbirke Cerkveni dokumenti Rafko Valenčič je dodal, da je bila problematika migrantov in beguncev pričakovana tema tokratne poslanice. Kot je izpostavil, papež izpostavlja, da svet, na katerem živimo, ni privatna lastnina, ampak je dan vsemu človeštvu. To ne pomeni, da je treba zanikati svojo kulturo ali ozemeljsko celovitost, ampak, da se je treba zavedati, da “smo na tej zemlji tujci” in da je v tem duhu treba znati sprejemati druge, je dodal.
Papež je v poslanici opozoril tudi na vprašanje uničevanja okolja kot razloga za migracije. Pri načrtovanju migracij pa je pomembno, da ima država, iz katerih migranti prihajajo, stik z državami, v katere prihajajo, je povzel Valenčič.
Pri pomoči migrantom sicer sodeluje tudi Slovenska karitas. Poleg pomoči več kot 96.000 Slovencem v stiski Karitas z osnovno materialno pomočjo in svetovanjem letno pomaga tudi 2300 migrantom v Sloveniji. Gre predvsem za migrante iz bivših jugoslovanskih držav, v zadnjih letih pa tudi migrantom iz Afrike in Azije, so še povedali na današnji novinarski konferenci.
