Kot so podrobneje navedli pri AAP, lahko otroci, stari od 18 mesecev do pet let, skupaj s starši gledajo programe “visoke kakovosti”. Gre za programe, kot je na primer Sezamova ulica, so dodali. Hkrati pa so poudarili, da morata biti na prvem mestu fizična dejavnost in interakcija iz oči v oči, na svoji spletni strani poroča britanski BBC.
“Družine bi morale proaktivno razmišljati o tem, kako njihovi otroci uporabljajo medije, in o tem z njimi tudi govoriti, saj lahko prevelika uporaba medijev vodi v to, da otroci čez dan nimajo dovolj časa za igranje, učenje, pogovor ali spanje,” je poudarila glavna avtorica poročila Mediji in mladi umi, ki so ga pripravili v AAP, Jenny Radesky.
“Najpomembneje je, da so starši otrokovi ‘medijski mentorji’. To pomeni, da jih naučijo, kako medije uporabljati kot orodje za ustvarjanje, povezovanje in učenje,” je dodala. Pri AAP so pripravili tudi orodje, ki naj bi družinam služilo kot pomoč pri oblikovanju načrta, s katerim bi spremljale otrokovo rabo medijev oz. gledanje v ekrane.
Otrokom, starim med dvema in pet let, bi morali gledanje v ekrane omejiti na uro dnevno, tako svetujejo v tem združenju ameriških pediatrov. Prav tako priporočajo, da se v domovih poskrbi za “prostore brez medijev” – to so na primer spalnice, tudi za otroke, starejše od pet let.
Klinična psihologinja in raziskovalka s Harvarda, doktorica Catherine Steiner-Adair je v odzivu na nove smernice za BBC povedala, da jih sicer pozdravlja, da pa so potrebna dodatna pojasnila. “Pediatri bi morali biti zelo jasni glede vsebine, koliko naj bi se jo spremljajo skupaj in kaj točno je to skupno spremljanje,” je dejala.
“Ko gledate video skupaj s 24-mesečnikom, bi morali ves čas ponavljati besede, pritiskati na gumb za pavzo, enako, kot počnete, ko otroku berete. Ne pa da dva človeka drug ob drugem gledata v tišini,” je poudarila.
Steiner-Adairova je prav tako pozvala k več raziskavam glede koristi izobraževalnih aplikacij, saj so te po njenem mnenju neregulirana industrija. “Ne vem, kdo razvija učne metode za mlade otroke – kaj točno se dogaja,” se je vprašala.
Kot pa je še poudarila, “jasno vemo, da se možgani malčka za učenje jezika najbolj odprejo, ko njegov odrasli skrbnik z njim govori v resničnem življenju, iz oči v oči”.
