Pred 15 leti je 19 teroristov Al Kaide na dvojčka Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, Pentagon in polje v Pensilvaniji strmoglavilo potniška letala, ki so jih ugrabili s pomočjo nožev za lepenko. Zadnje letalo bi sicer moralo pasti kongresno palačo v Washingtonu, a so ugrabljeni potniki izvedli poskus upora.
Napadi, ki so teroriste stali največ pol milijona dolarjev, so povzročili za 123 milijard dolarjev gospodarske škode, ubitih je bilo 2977 ljudi, od tega v New Yorku 2753, v Pentagonu 184 in v Shanksvillu 40.
Odgovornost za napade je iz votline v Afganistanu navdušeno prevzel vodja Al Kaide Osama bin Laden, ki je užival teroristično slavo do 2. maja 2011, ko so ga v Pakistanu na ukaz predsednika Baracka Obame pokončali pripadniki ameriških posebnih enot.
ZDA so kmalu po 11. septembru napadle Afganistan, vendar administraciji Georga Busha mlajšega ni uspelo ujeti bin Ladna in leta 2013 se je vojaška pozornost preusmerila v Irak, katerega diktator Sadam Husein ni bil povezan z napadi na ZDA. Konec vojne v Iraku je že leta 2003 razglasil Bush, z umikom vojske leta 2011 še njegov naslednik Barack Obama, a vojna tam še kar traja, podobno kot v Afganistanu.
Konec leta 2010 se je z uporom proti oblasti v Tuniziji začela arabska pomlad, ki se je razširila po številnih drugih arabskih državah z največjimi posledicami za Egipt, Libijo, Jemen in Sirijo. Namesto oslabljene Al Kaide so se na površje prebile različne druge islamske teroristične organizacije na čelu z Islamsko državo (IS), ki je zavzela velike dele ozemlja Iraka in Sirije.
Univerza Maryland je ugotovila, da je bilo leta 2001 po svetu manj kot 2000 terorističnih napadov, v katerih je bilo ubitih ali ranjenih 14.000 ljudi. Leta 2015 je bilo 15.000 napadov z 80.000 mrtvimi ali ranjenimi, v kar niso vštete žrtve zračnih napadov zahodnih držav.
Okrog 30 odstotkov smrtnih žrtev in 40 odstotkov ranjenih je bilo lani v Iraku in Afganistanu, torej v državah, kjer naj bi se vojni, kar zadeva ZDA, končali.
Leta 2001 je bilo na svetu le nekaj terorističnih skupin, podobnih Al Kaidi, danes jih je skoraj 50, ki intenzivno napadajo v arabskem svetu ter tudi po Aziji, Afriki in Evropi.
V ZDA so po 11. septembru 2001 sprejeli tako imenovani patriotski zakon, ki je organom pregona v imenu vojne proti terorizmu dal veliko večja pooblastila kot prej. Na Kubi so odprli taborišče za osumljene islamske teroriste, ki ga Obama kljub obljubam vse od januarja 2009 še ni uspel zapreti.
Američani so se na nove varnostne zahteve hitro navadili in za večino je žvižgač Edward Snowden, ki opozarja na zlorabe varnostnih agencij, kriminalec ali pa jih to vprašanje sploh ne zanima.
Busheva administracija je bila zelo previdna pri opredelitvi sovražnika in je tako kot sedaj Obamova nenehno poudarjala, da ne gre za vojno proti islamu, ampak proti skrajnežem. Obama je v uradni uporabi izraza pred besedo skrajneži črtal pridevnik islamski, s čimer je odprl vrata za kritike s strani republikanskih politikov, ki se imajo za bolj domoljubne.
Med njimi je letošnji republikanski predsedniški kandidat Donald Trump, ki nabira glasove bele krščanske večine v ZDA z nevarnim namigovanjem, da so vsi muslimani sumljivi, in je celo predlagal, da se jim za nekaj časa prepove vstop v ZDA.
Napadov na muslimane je bilo v zadnjem letu dni v ZDA več in položaj precej napet, še toliko bolj letos, ko bodo muslimani v tem času praznovali kurban bajram.
Napadi 11. septembra so v ZDA kljub vsakoletnim komemoracijam danes že zgodovina. Tako Trump kot demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton sta obljubila, da bosta na obletnico prekinila kampanjo. Tradicijo sta začela Bush mlajši in John Kerry leta 2004, nadaljevala pa Obama in John McCain, ki sta se leta 2008 skupaj pojavila na branju imen žrtev v New Yorku.
V letošnji predsedniški kampanji se 11. september ne omenja veliko. Republikanci ga ne omenjajo, ker je bil demokrat Obama tisti, ki je pokončal bin Ladna, demokrati pa nikoli niso bili izrazito vešči pri izkoriščanju tragedij za svoje politične cilje.
Čiščenje ruševin 11. septembra se je v New Yorku uradno končalo šele 30. maja 2002, ko so po 3,1 milijona urah dela za ceno 750 milijonov dolarjev odstranili 1,8 milijona ton ruševin. Center za nadzor nad obolenji (CDC) je naštel 4500 ljudi, ki so zaradi dela pri odstranjevanju ruševin zboleli za rakom.
To je poleg smrtnih žrtev in ranjenih v napadih ter finančne škode ena od tragičnih posledic napadov. Prav ironično pa je, da je danes spodnji del Manhattna veliko bolj razvit in živahen kot pred napadi. Namesto le šestih je danes tam 29 hotelov, namesto le okrog 20.000 prebivalcev jih je 60.000, število ljudi, ki tam delajo, pa je z 226.000 skoraj enako kot pred napadi.
Spodnji del Manhattna, kjer je na mestu porušenih dvojčkov Muzej 11. septembra skupaj z novo stolpnico WTC1, je imel lani 14 milijonov obiskovalcev. Milijonom ni žal odšteti 24 dolarjev za vstopnico za muzej ali 34 dolarjev za vstopnico za dostop do vrha WTC1. Pred obletnico so odprli tudi novo križišče s postajami podzemnih železnic New Yorka in New Jerseyja.
