Mednarodni portal za primerjavo plač Paylab je, kot so sporočili iz zaposlitvenega portala Moje delo, pod drobnogled vzel realno kupno moč trenutno zaposlenih milenijcev v državah Srednje Evrope, Balkana in baltskih držav. Milenijci oz. generacija Y ima zaradi svojega nakupnega vedenja velik vpliv na maloprodajo in nepremičninski trg.

Na nakupno vedenje generacije, rojene po letu 1980, v veliki meri vpliva informacijska tehnologija. Gre za internetno generacijo, ki na spletu, ki ga dojema kot primaren vir informacij, preživi več ur dnevno.

Med milenijci iz zahodne ter milenijci s srednje in vzhodne Evrope pri uporabi sodobnih tehnologij ni opaznejših razlik. Do večjega kontrasta pride v primerjavi življenjskega sloga – milenijci iz srednje in vzhodne Evrope zaradi slabših lokalnih razmer kasneje zapustijo svojo rojstno hišo.

Za srednji in vzhodni del Evrope je namreč po podatkih Eurostata značilno, da relativno velik delež milenijcev še zmeraj živi s starši, in sicer šest od desetih mladih, starih od 18 do 34 let. V Sloveniji se ženske od staršev v povprečju odselijo pri 27, moški pa pri 29 letih. Dveletena razlika je značilna tudi za druge analizirane države.

V državah zahodne Evrope mladi svoje družinske domove zapuščajo veliko prej. Za primerjavo – na Finskem se ženske od staršev odselijo v povprečju stare 21,1 leta, moški 22,8 leta.

To je po navedbah Paylaba povezano predvsem z odlogom starševstva in pomanjkanjem cenovno dostopnih stanovanj. Dohodki milenijcev so preprosto prenizki glede na visoke cene nepremičnin. Poleg tega mladi odrasli nimajo veliko priložnosti za nakup nepremičnin, največkrat jim preostane le dvig kredita. Stanovanjski problem je najbolj izrazit na Hrvaškem, v Srbiji in na Slovaškem.

Paylab je pri preučevanju vseh prihodkov milenijcev, rojenih v srednji in vzhodni Evropi, ugotovil, da mladi v povprečju ne zaslužijo več kot 1000 evrov neto na mesec. Opazna je sicer razlika med starejšimi milenijci, rojenimi v 80. letih, ki imajo večletne delovne izkušnje, in mlajšimi milenijci, rojenimi v 90. letih, ki na trg dela šele vstopajo. Plača slednjih je v povprečju za 25 odstotkov nižja.

Razlika v višini neto plače med mlajšimi in starejšimi milenijci je značilna tudi za Slovenijo. Plača prvih znaša 839, plača drugih pa 986 evrov, kar je 18 odstotkov več.

Največjo rast plače je zato možno pričakovati v nižjem in srednjem menedžmentu, kjer lahko milenijci pričakujejo 40-odstotno rast plače na Poljskem, Madžarskem, Češkem in Slovaškem, 38-odstotno rast na Balkanu in 23-odstotno v baltskih državah. Dvig višine plač je možno zaslediti tudi na kvalificiranih tehničnih in netehničnih položajih; 18-odstotno rast na Baltiku in do 25-odstotno v Srednji Evropi.