Plenković je na današnji izredni novinarski seji na sedežu vlade pojasnil svojo odločitev o razrešitvi treh ministrov Mosta, ki niso želel podpreti ministra za finance Zdravka Marića v postopku napovedane razprava o njegovi nezaupnici v hrvaškem saboru.

Hrvaški premier je pojasnil, da ministri, ki niso kolegialni do drugih članov vlade, ne morejo biti za mizo v Banskih dvorih. Povedal je, da ne zaupa več ministrom za notranje zadeve, pravosodje ter gradbeništvo in energetiko Vlahu Orepiću, Anteju Šprlji in Slavenu Dobroviću.

Poudaril je, da za svojo odločitev ne potrebuje podpisa predsednika sabora in Mosta Boža Petrova, ki je danes povedal, da premier potrebuje njegov sopodpis za razrešitev treh ministrov.

Plenković je prepričan, da bo njegova vlada imela podporo saborske večine in bo nadaljevala s svojim delom. Ni želel razkriti, s katerimi parlamentarnimi strankami in poslanci bo nadomestil 12 poslancev Mosta, a je spomnil, da je po izrednih parlamentarnih volitvah lanske jeseni njegova vlada imela občutno večjo podporo, kot je bilo potrebnih 76 glasov za navadno večino.

HDZ ima 61 poslancev v saboru, njegovo desnosredinsko vlado je lani podprlo tudi osem poslancev nacionalnih manjšin in osem poslancev treh manjših parlamentarnih strank.
Predsednik največje opozicijske stranka SDP Davor Bernardić je danes pozval Plenkovića, naj dokaže, da ima večinsko podporo v parlamentu ali pa bodo šli na izredne parlamentarne volitve.
Ocenil je, da levosredinske stranke ne bodo del nove parlamentarne večine.

Poudaril je, da je SDP pripravljena znova prevzeti odgovornost za državo, potem ko so “dvakrat reševali Hrvaško” po vladavini HDZ.

SDP je sprožila pobudo za glasovanje o nezaupnici ministru Mariću zaradi njegovega domnevnega konflikta interesov pri vladnih potezah glede reševanje usode koncerna Agrokor in morebitne Marićeve odgovornosti pri spornih poročilih o poslovanju živilske družbe, medtem ko je bil njen direktor za strategijo in kapitalski trg.

Bernardić je izjavil, da očitno za Plenkovićevo podporo Mariću obstajajo višji interesi od nacionalnih.

SDP je prejšnji teden sprožila tudi postopek za nezaupnico desnosredinski vladi, ker ni storila nič konkretnega, da bi preprečila pogosto uporabo ustaškega pozdrava Za dom spremni v javnosti.

Na Hrvaškem bodo 21. maja lokalne volitve, po današnjih Plenkovićevih potezah pa niso izključene niti nove predčasne parlamentarne volitve, potem ko so državljani bili na izrednih volitvah septembra lani.

Plenkovićevo vlado so potrdili v saboru sredi oktobra lani, potem ko so v saboru junija lani odstavili bivšega premierja Tihomirja Oreškovića, kar je pomenilo tudi padec prve vlade HDZ in Mosta, ki je bila oblikovana januarja 2016 po rednih parlamentarnih volitvah novembra 2015.

Mogoče je, da bodo na Hrvaškem imeli tudi tretje parlamentarne volitve v manj kot dveh letih. Zaradi volilnih postopkov, novih izrednih parlamentarnih volitev na Hrvaškem ni možno pričakovati pred koncem poletja, tudi če bi aktualna vlada padla v naslednjih nekaj dneh.