Na Direkciji RS za infrastrukturo so za STA povedali, da naj bi po železniški progi Grosuplje-Kočevje vozili tudi novi potniški vlaki, za katere so pogodbo s švicarskim proizvajalcem Stadler podpisale Slovenske železnice.

Sicer pa na tem odseku, ki so ga začeli prenavljati leta 2016, od začetka leta teče tretji korak modernizacije, ki pa so ga epidemiološki ukrepi nekoliko zavrli. Zadnji del prenove kočevske proge, ki gre h koncu, obsega zamenjavo in posodobitev signalno-varnostnih ter telekomunikacijskih naprav na celotni progi in ureditev ter zavarovanje nivojskih prehodov.

Trenutno vgrajujejo omenjene naprave, tečejo še nekatera gradbena in montažna dela. Med temi urejanje tehničnih prostorov, kabliranje, polaganje električne napeljave, testiranje programske opreme in podobno. Hkrati prometno osebje šolajo za upravljanje novo vgrajenih naprav. Pogodbena vrednost tretjega prenovitvenega dela skupaj z davkom znaša 18,2 milijona evrov.

Kot so še navedli na direkciji, naj bi celoten projekt prenove kočevske železniške proge stal 99,6 milijona evrov, celotna naložba pa je državni strošek.

Po prenovljeni progi do Kočevja je sicer aprila lani prvič po desetih letih pripeljal prvi tovorni vlak, tedanja ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek pa je takrat napovedala, da bo v Kočevje čez dobro leto pripeljal tudi potniški vlak.

Gradbeni del modernizacije proge Grosuplje-Kočevje oz. drugo prenovitveno fazo, ki je obsegala prenovo odseka med Ribnico in Kočevjem, so sicer končali konec leta 2018 in s tem v gradbenem smislu končali prenovo vse kočevske železniške proge.

Gradbena dela druge prenovitvene faze so obsegala nadgradnjo 12,2-kilometrskega odseka železniške proge Ribnica-Kočevje, prenovo železniške postaje Kočevje, ureditev postajališča Stara Cerkev, izvedbena dela na postajah Ribnica, Ortnek in Dobrepolje, ureditev postajališč Čušperk in Spodnja Slivnica, ureditev nivojskih prehodov in kočevskega podvoza.

Prenova odslužene kočevske železnice sicer poteka od leta 2008. Prvih 26 kilometrov proge odseka Grosuplje-Ortnek so prenovili do leta 2011, leta 2013 je sledila nadgradnja devetkilometrskega odseka Ortnek-Ribnica.

Traso železniške proge Ljubljana-Kočevje, ki je pospešila predvsem izvoz rjavega premoga, lesa in lesnih izdelkov iz kočevsko-ribniške doline ter tamkajšnji gospodarski razvoj, so določili leta 1887, progo pa so leta 1892 začeli graditi v Velikih Laščah. Slavnostno so jo odprli 27. septembra 1893.

Po progi so v njenih najboljših letih prepeljali do 170.000 ton premoga in nekaj več kot 130.000 ton lesa. Hkrati s tovornim je na progi Ljubljana-Kočevje tekel potniški promet. Potniški vlaki so na omenjeni progi od leta 1968 vozili le še do Velikih Lašč, po letu 1970 so ukinili še te.