“Danes upoštevamo ljudi in njihove zahteve po tem, da odgovorni za to katastrofo tudi odgovarjajo,” je v televizijskem nagovoru dejal Diab. Za eksplozijo je okrivil politični razred, ki Libanonu vlada že več kot 30 let. Sistem korupcije je po njegovih besedah večji od države, ki je po drugi strani ujetnica sistema.
“Katastrofa, ki je zadela Libanonce v srce, se je zgodila zaradi endemične korupcije v politiki, v upravi in v državi,” je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Diab je vodenje vlade kot tehnokrat prevzel januarja letos, v prvi vrsti z nalogo, da popelje državo iz najhujše gospodarske krize od državljanske vojne med letoma 1975 in 1990. A položaj se je z epidemijo novega koronavirusa še poslabšal, eksplozija pa je dokončno utrdila nezadovoljstvo ljudi.
Eksplozijo je namreč po navedbah oblasti zakrivilo 2750 ton amonijevega nitrata, ki je bil od leta 2013 neustrezno shranjen v pristanišču v Bejrutu. Dejstvo, da je bila tolikšna količina nevarne snovi tako dolgo nezavarovana v skladišču blizu mestnega središča, je naletelo na ogorčenje številnih Libanoncev, ki že dolgo obtožujejo politično elito korupcije, malomarnosti in slabega vodenja.
V nedeljo so že drugi zaporedni večer v Bejrutu izbruhnili protesti, ki so se sprevrgli v nasilje. Policija se je marsikje spopadla s protestniki, jeznimi tudi zaradi vladnega odziva na katastrofo. Številni se počutijo, kot da so jih oblasti pustile na cedilu. O protestih in spopadih poročajo tudi danes.
Nezaupanje številnih Libanoncev je postalo tako veliko, da jih niso pomirili niti odstopi doslej že štirih ministrov. Danes sta odstopila ministrica za pravosodje in minister za finance, v nedeljo pa ministrica za informiranje in okoljski minister.
V eksploziji je po novih podatkih umrlo celo več kot 200 ljudi. Še vedno naj bi bilo precej ljudi pogrešanih, a je vojska nadaljnje iskanje že zaključila.
Brez strehe nad glavo je ostalo okrog 300.000 ljudi, več sto tisoč jih živi v močno poškodovanih domovih, med katerimi so številna ostala brez oken in vrat.
Glede na ocene oblasti je eksplozija povzročila za več kot tri milijarde dolarjev škode, celotna gospodarska izguba države pa bi lahko po poročanju BBC znašala do 15 milijard dolarjev.
Država je bila sicer že pred eksplozijo v hudi gospodarski krizi, številne družine so bile pahnjene v revščino in lakoto. Agencije ZN svarijo pred humanitarno krizo, če Libanon ne bo hitro deležen pošiljk hrane in zdravstvene pomoči.
Na mednarodni konferenci so v nedeljo donatorji obljubili nekaj več kot 250 milijonov evrov pomoči za Libanon, pri čemer pa so v skupni izjavi poudarili, da bodo te deležni neposredno prebivalci države.
Vodenje države je sicer v majhni državi ob Sredozemskem morju od leta 1943 proporcionalno razdeljeno med verami – predsednik mora biti vedno kristjan, premier sunit, predsednik parlamenta pa šiit.
Obenem pa oblast v rokah trdno drži politična elita, ki jo v večji meri sestavlja nekaj vplivnih in bogatih družin. V Libanonu tako ni nič nenavadnega, če pomembni politični položaji preide z očeta na sina.
Kritiki tej politični eliti ne očitajo zgolj izkoriščanja države, temveč tudi zanemarjanje. Slabo so denimo zgrajena cestna omrežja, internet in oskrba z elektriko. Te zmanjka večkrat dnevno, zlasti poleti, piše nemška tiskovna agencija dpa.
