To bo prvo srečanje v okviru dialoga po novembru 2018, ko je proces zastal. Hoti in Vučić bosta prišla v Bruselj h gostitelju dialoga, visokemu zunanjepolitičnemu predstavniku Josepu Borrellu, in k posebnemu predstavniku unije za dialog Miroslavu Lajčaku.

Srečanje v Bruslju bo sledilo virtualnemu vrhu s Hotijem in Vučićem, ki ga bosta v petek gostila nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron. Na njem bo sodeloval tudi Borrell.

EU tako poskuša znova vzeti vajeti v svoje roke, medtem ko se Priština in Beograd o rešitvi odprtih vprašanj vzporedno pogovarjata z ZDA, ki imajo svojega posebnega odposlanca za dialog Beograda in Prištine, Richarda Grenella.

Konec junija so bili predvideni pogovori v Beli hiši, a je Hoti udeležbo odpovedal, potem ko je tožilstvo posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu v Haagu vložilo obtožnico proti predsedniku Hashimu Thaciju, ki je doslej Kosovo zastopal v dialogu.

Kosovski premier in srbski predsednik sta po odpovedi pogovorov pod okriljem ZDA pred dnevi že obiskala Bruselj, pred virtualnim petkovim vrhom pa naj bi obiskala tudi Macrona, in sicer v torek in četrtek.

O povezavi petkovega virtualnega vrha in nedeljskega srečanja v okviru dialoga je Borrellov govorec dejal, da se ti pogovori vzajemno dopolnjujejo. A po dolgem zastoju zdaj očitno prevzemata pobudo Berlin in Pariz.

Beograd in Priština sta pogajanja za normalizacijo odnosov pod okriljem EU začela leta 2011, a so ta konec leta 2018 zašla v slepo ulico, potem ko je Priština uvedla carine na srbsko blago, Srbija pa je vztrajala pri kampanji za umik priznanja Kosova.

Hoti, ki je vodenje kosovske vlade prevzel junija, je že po nekaj dneh na položaju odpravil omejitve uvoza blaga za Srbijo in s tem odprl pot za nadaljevanje pogajanj. Prejšnja premierja Ramush Haradinaj in Albin Kurti sta to zavračala.

EU je svojega posebnega predstavnika za dialog Beograda in Prištine ter druga regionalna vprašanja na Zahodnem Balkanu imenovala v začetku aprila. Njegov začetni mandat traja eno leto.

O tem položaju je bilo v minulih mesecih precej razprave. Najprej o tem, ali naj unija sploh imenuje predstavnika za regijo. Nekateri so namreč opozarjali, da s tem pošilja negativno sporočilo, da so tamkajšnje razmere kritične.

A na koncu se je unija vendarle odločila za posebnega predstavnika, in sicer po tem, ko so ZDA imenovale dva predstavnika za regijo. Matthew Palmer je posebni odposlanec za Zahodni Balkan, bivši ameriški veleposlanik v Nemčiji Grenell pa za dialog Srbije in Kosova.

Lajčak je dober poznavalec regije, a njegova izbira kljub temu sproža pomisleke. Prihaja namreč iz države, ki ne priznava Kosova. Po Špancu Borrellu je to že druga oseba na visokem položaju v EU, pomembnem za regijo, ki prihaja iz ene od petih članic unije, ki ne priznavajo Kosova.

Tako kot Srbija neodvisnega Kosova ne priznavajo Španija, Slovaška, Romunija, Grčija in Ciper.