Počivalšek je v odgovoru na interpelacijo, ki so jo vložile opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB, zapisal, da je Slovenija ob izbruhu pandemije novega koronavirusa prepoznala svojo odvisnost od razmer na globalnem trgu in doumela, da je eden od ključev učinkovitega odzivanja na krizne okoliščine tudi v dobri stalni pripravljenosti nanje. “Pripravljenost posameznih držav na krizne razmere je pomembno odločala o tem, kako so se spopadle z novim koronavirusom,” je dodal.
Slovenija je, zahvaljujoč dobro razvitim sistemom, kot sta npr. zdravstvo in civilna zaščita, izbruh okužb po njegovem prepričanju pričakala pripravljena, a z eno ključno pomanjkljivostjo, s “povsem neustreznimi količinami osebne zaščitne in specifične medicinske opreme”. Odgovornost za take razmere po njegovem prepričanju delijo vsi, ki so o tem soodločali do 14. marca letos.
Med temi pa, tako Počivalšek, ni on sam, “saj delež zaščitne opreme, ki izhaja iz petletnega programa Zavoda RS za blagovne rezerve…ne ustreza potrebam zdravstva ali sistema civilne zaščite v epidemičnih razmerah”.
“Tega ne izpostavljam, ker bi se želel ogniti svoji odgovornosti; želim pa…, da se postopke nabave osebne zaščitne in medicinske opreme v Sloveniji pred in po izbruhu epidemije, presoja skozi dokazana in dokazljiva dejstva,” je poudaril.
Prepričan je, da bodo nekatera dejstva v njegovem odgovoru za avtorje interpelacije tudi neprijetna, “a so nujna, če želimo odzivanje Slovenije na izbruh epidemije novega koronavirusa presojati objektivno in z željo po čem pomembnejšem, kot je odstop enega ministra”.
Epilog, ki so si ga podpisniki interpelacije po njegovem zamislili, “in je edino resno vezivo trenutne opozicije”, razgalja, tako Počivalšek, praznino tam, kjer si na robu gospodarske krize želimo konstruktivnih idej, izhodnih strategij in ravnanja, “ki bi znalo preseči zamere, očitke, frustracije in zanke iz preteklosti”.
Vsi, ki so sodelovali v postopkih nabave osebne zaščitne in medicinske opreme, so po ministrovem prepričanju nalogo opravili po najboljših močeh. “Vsakdo, ki je kdaj deloval v kriznih razmerah ve, da je to naporno z mnogih vidikov in da je za vsakogar poseben izziv loviti ravnotežje med tem, kar je treba storiti, in tem, kako je to možno izvesti, ne da bi pri tem prestopali meje ustave, zakonov in pristojnosti,” je orisal.
Dodal je, da bodo očitke o nepravilnostih, ki letijo na njegovo delo, presojale pristojne ustanove in organi. S tem nima težave. “Nasprotno, tudi s tega mesta pozivam vse pristojne, da svojo nalogo opravijo v kar najkrajšem času,” je pozval. Želi pa si, da bi postopki potekali s ciljem in v duhu dokazovanja dejstev in objektivne resnice.
Argumenti podpisnikov interpelacije po Počivalškovih navedbah ne sledijo osnovnemu smislu interpelacije kot orodja, to je s konkretnimi kršitvami zakonodaje dokazati objektivno politično odgovornost nosilca politične funkcije.
“Kompilacija medijskih izjav, nizanje na pol preverjenih številk in drugih informacij, komentiranje, kjer bi načeloma moralo biti mesto za navajanje dejstev, se sicer bere kot spodoben srednješolski referat, a to za ultimativni in najvišji institut parlamentarnega nadzora nad delovanjem izvršne veje oblasti ni in ne more biti dovolj,” je kritičen.
Sprašuje se, ali je interpelacija morda namenjena “iskanju pozornosti, ustvarjanju vtisa ‘hčere orožarske afere'”, morda “odpiranju vrat za nove volitve” ali pa “ustvarjanju terena za še eno priložnost samooklicanega voditelja trenutne opozicije”.
“Vse to so razumljivi, a nelegitimni interesi, ki jih politika, ki se razglaša za konstruktivno in razumno, ne bi smela posvojiti niti v kriznih razmerah, niti za ceno lastnega obstoja,” je prepričan.
V času, ko se svet sprašuje, “kako zaustaviti prosti pad kazalcev gospodarske rasti in kako zajeziti grožnjo velike socialne krize”, je ukvarjanje s prestižnimi političnimi spopadi po njegovem prepričanju odmik od edinih razumljivih ciljev države in družbe.
“Zahajanja na poligon klasičnih levo-desnih ali naših-vaših merjenj moči, opoziciji sicer nihče ne odreka, sprašujem pa se, ali je interpelacija res vse, kar opozicija ta hip zmore prispevati k okrevanju naše družbe in njenih osnovnih sistemov,” je zapisal.
V nadaljevanju je v odgovoru na posamezne točke interpelacije nanizal vrsto dejstev in pojasnil, ki potrjujejo njegovo videnje dogajanja minulih tednov, pri čemer je sestavni del odgovora tudi vladno poročilo o nabavah zaščitne opreme.
“Sodbo o tem, ali so bile vse sprejete odločitve optimalne, si lahko ustvari vsak sam. Sam pa odgovorno trdim, da so bile v danih okoliščinah optimalne,” je zatrdil.
Njegovo sporočilo je, da je v kriznih časih sprejel dolžnost, da pomaga pri vzpostavitvi in izvedbi centralizirane nabave zaščitne opreme, da je v najbolj kritičnih dneh, “ko so se kot domine podirala vsa naša oddana naročila zaščitne opreme”, pomagal iskati vse možne poti do nje, da je v bitki s časom priganjal k delu in se za vsako uspelo pošiljko zaščitne opreme trudil preko svojih meja, “ne pa tudi zakonov”, in da je državi kljub popolnemu kaosu, ki je vladal na svetovnem trgu zaščitne opreme, vseeno uspelo zagotoviti zadostno število zaščitne opreme.