Med državami članicami Sveta Evrope velja Slovenija za državo, ki si intenzivno prizadeva izvrševati sodbe ESČP, zlasti tudi v pilotnih zadevah, kot so bile Kurič (t.i. izbrisani) in Ališić (stare devizne vloge nekdanje Ljubljanske banke), so dodali.
Ministrstvo izpostavlja, da je na podlagi prikazane statistike mogoče oceniti, da so bili dosedanji sprejeti sistemski ukrepi Slovenije ustrezni ter da Slovenija izkazuje svojo zavezanost spoštovanju človekovih pravic, načel mednarodnega prava in izpolnjevanju obveznosti iz sodb mednarodnih sodišč.
Konec leta 2014 je začela veljati novela zakona o državni upravi, ki je med naloge pravosodnega ministrstva dodala “usmerjanje ministrstev glede izvrševanja sodb mednarodnih sodišč”, kar se v veliki meri nanaša na izvrševanje sodb ESČP. S tem je bil v Sloveniji prvič izrecno določen organ, ki spodbuja in usklajuje izvrševanje sodb mednarodnih sodišč, kar je bilo leto kasneje nadgrajeno z ustanovitvijo medresorske delovne skupine za koordinacijo izvrševanja sodb ESČP, kmalu zatem pa je bila na ministrstvu za pravosodje ustanovljena tudi projektna skupina za koordinacijo izvrševanja sodb ESČP.
Z ukrepi, ki so tudi po oceni Sveta Evrope ustrezni in kažejo pozitivne rezultate, je Slovenija vzpostavila hitrejši in kvalitetnejši odziv na sodbe ESČP, predvsem pa zmanjšala število neizvršenih sodb, so zapisali na ministrstvu.
Spominjajo, da je ESČP od leta 1994 ugotovil kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah v 345 zadevah proti Sloveniji, od katerih se jih je kar 264 nanašalo na kršitev pravice do sojenja v razumnem roku med letoma 2006 in 2008.
Po zaključku projekta Lukenda sodni zaostanki v Sloveniji niso več sistemski problem. V okrepljenem nadzoru izvrševanja sodb je trenutno še skupina primerov Mandič in Jović, ki se nanaša na neustrezne razmere zaradi prezasedenosti zapora v Ljubljani ter učinkovito pravno sredstvo. Nadzor nad izvrševanjem pilotnih in sistemskih sodb v zadevah Kurič in Ališić pa je že zaključen.
Konec leta 2015 je imela Slovenija kar 309 neizvršenih sodb, konec leta 2016 še 49, konec lanskega leta pa 13 sodb, izpostavljajo.
V okviru uspehov za leto 2019 je za Slovenijo v poročilu navedena izvršitev skupine sodb S.I. proti Sloveniji, ki se nanaša na pravico do skrbništva in stikov med starši in otroki, kjer je med drugim omenjen tudi pomen novega zakona o nepravdnem postopku.
V poročilu je omenjen tudi posvet ob obeležitvi 60-letnice ESČP, ki ga je aprila 2019 organiziralo pravosodno ministrstvo v sodelovanju z ljubljansko pravno fakulteto.
Ministrstvo v sporočilu za javnost še izpostavlja, da si bodo tudi v prihodnje v okviru svojih pristojnosti prizadevalo za nadaljnjo krepitev prizadevanj za izboljšanje uveljavljanja in izvajanja sodb ESČP.
Poročilo Sveta Evrope ugotavlja, da je deset let reform, ki so bile sprožene v Interlaknu, okrepilo sistem evropske konvencije o človekovih pravicah. Med letoma 2010 in 2019 so tako na ESČP zaprli 108 odstotkov vodilnih primerov, ki odražajo strukturne in sistemske probleme 47 držav Sveta Evrope, skupno 2287 primerov. Med letoma 2000 in 2010 pa so na primer zaprli samo 41 odstotkov tovrstnih primerov, so sporočili iz Sveta Evrope.
31. decembra 2019 je bilo na različnih stopnjah še neizvršenih skupno 5231 sodb, od tega največ proti Rusiji (1444), sledi Turčija s 534 primeri, Ukrajina s 472, Madžarska z 218 ter Romunija z 208, je med drugim razvidno iz poročila.
