Rak je skupno ime za skupino bolezni, za katere je značilna nenadzorovana in nenormalna rast telesnih celic. Rakave celice lahko prodirajo v okoliško tkivo ali s krvjo in limfo zaidejo tudi v druge dele telesa, kjer nastanejo zasevki oziroma metastaze rakavega tkiva, bolezen opredeljujejo na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja.
Kdo bo zbolel in za katerim rakom, z medsebojnimi učinki med drugim določajo dejavniki iz okolja in načina življenja ter dedna nagnjenost. Gre za tako imenovane dejavnike tveganja. Izpostavljenost posameznemu dejavniku tveganja namreč še ne pomeni, da bo vsak izpostavljeni zagotovo zbolel. Pomeni pa večjo verjetnost, da bo zbolel, v primerjavi s tistim, ki temu dejavniku ni izpostavljen. Polovica vseh rakov je posledica načina življenja, ki vključuje kajenje, nezdravo prehrano, prekomerno uživanje alkohola in nezadostno telesno dejavnost, ter bioloških, kemičnih in fizikalnih učinkov dejavnikov iz okolja.
Med najpogostejše rake v Sloveniji sodijo rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke ter prostate. Pojavnost vseh rakavih bolezni se po ugotovitvah inštituta postopno povečuje ter se je v zadnjih dvajsetih letih skoraj podvojila. S staranjem prebivalstva se povečuje tudi ogroženost za rakom. Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti prebivalcev Slovenije.
K zmanjšanju obolevnosti in umrljivosti za rakom v veliki meri lahko pripomore preprečevanje in zgodnje odkrivanje bolezni. Veliko je dokazov, da je možno zmanjšati verjetnost za nastanek raka z zdravim načinom življenja, ki vključuje nekajenje, zdravo prehrano, vsakdanjo zadostno telesno dejavnost, vzdrževanje normalne telesne teže, omejevanje uživanja alkoholnih pijač, zaščito pred škodljivimi učinki sončnih žarkov ter spoštovanje predpisov o varnosti pri delu, pišejo na inštitutu.
Ker je zdravljenje zgodaj odkritega raka uspešnejše, so ključnega pomena presejalni programi, namenjeni odkrivanju bolezni, ko simptomi še niso očitni. Spremembe v tkivu, iz katerih bi se kasneje lahko razvil rak, je mogoče odstraniti ter tako preprečiti bolezen. V Sloveniji se izvajajo presejalni programi za odkrivanje raka in predrakavih sprememb materničnega vratu (Zora), dojk (Dora) ter debelega črevesa in danke (Program Svit).
Podatki Registra raka RS kažejo, da v zadnjih letih za rakom letno zboli več kot 12.000 Slovencev, okoli 6500 moških in okoli 6000 žensk, umre pa jih nekaj več kot 5700, okrog 3200 moških in 2500 žensk.
Petletno relativno preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katero koli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega), ki so zboleli v obdobju 2006-2010, je bilo 50-odstotno, bolnic pa skoraj 60-odstotno.
Ob tednu boja proti raku, ki se začenja danes in bo trajal do petka, bodo potekale številne aktivnosti. Že danes bo v prostorih Onkološkega inštituta Ljubljana potekala novinarska konferenca, na kateri bodo sodelovali predstavniki vodstev Onkološkega inštituta, Zveze slovenskih društev za boj proti raku, pa tudi strokovnjaki iz nekaterih institucij s tega področja.
V torek na inštitutu pripravljajo tudi dan odprtih vrat, v okviru katerega pripravljajo tudi izobraževalni program. Druga polovica tedna pa bo med drugim namenjena predstavitvam društev za boj proti raku in osveščanju o škodljivosti kajenja.
