Na potezi je najprej predsednik države, ki se bo po posvetu strank moral odločiti, komu bo najprej ponudil možnost za sestavo vlade, je poudaril Maksuti. Slednje bo po njegovih besedah še dodatno zapletel preboj Stranke Alenke Bratušek in SNS v parlament, ker bo s tem otežena pot do 46. poslanca, potrebnega za vladno večino.
“Janša bo imel velik izziv na svojo stran pritegniti še kakšno stranko, ki je nazorsko opredeljena bolj levo od centra, vse po vrsti so namreč zatrjevale, da z njim ne bodo šle v koalicijo”, je opozoril Tomšič in dodal, da bo po volitvah situacija vendarle drugačna ter da si lahko marsikdo še premisli. Tudi če se bo sestavljala nekakšna “antijanševska” koalicija strank levega pola, bo situacija podobno zapletena, saj je parlamentarna levica precej razpršena in bo za parlamentarno večino verjetno potrebnih šest strank, je poudaril Tomšič.
Ta koalicija bo morala vključevati tudi stranko Levica, ki je po Tomšičevih besedah zelo radikalno, celo “neokomunistično” usmerjena in je zato z nekaterimi strankami, ki bi tudi bile v tej koaliciji, celo nekompatibilna. “Na eni strani imamo denimo Marjana Šarca, ki zagovarja ograjo na meji, na drugi strani pa Levico, ki zagovarja politiko odprtih meja,” je pojasnil Tomšič. Taka koalicija bi bila po njegovih besedah še bolj nestabilna in disfunkcionalna, kot je denimo bila Cerarjeva.
Rezultat volitev Maksutija ni presenetil, saj so javnomnenjske ankete napovedovale relativno podobne deleže glasov. Presenetil pa je ponovni prihod SNS v parlament, kar Tomšič pripisuje predvsem dejstvu, da je ta stranka ujela nekakšen pravi val, migrantska problematika pa je samo voda na mlin takim strankam, je prepričan. “Vodja stranke SNS Zmago Jelinčič je bil dovolj spreten, da je uspel to izkoristiti,” je dodal.
Vstop stranke Alenke Bratušek v parlament je Maksuti označil kot uspeh, ponovni poraz SLS pa kot še en korak v smeri odpisa ljudske stranke, ki bo končala na političnem smetišču zgodovine. Tomšič je tak rezultat obeh strank pripisal predvsem veliki medijski pozornosti, ki je je bila deležna Alenka Bratušek, nastopala je v praktično vseh soočenjih. To ni mogoče reči za stranko SLS, čeprav ima formalno status parlamentarne stranke, ker je njen poslanec v Evropskem parlamentu, je povedal Tomšič. Po njegovem mnenju so manjše desne stranke naredile usodno napako, ker niso želele oblikovati kakšne predvolilne koalicije, ki bi jim tako omogočila boljše možnosti za vstop v parlament.
Poraženci volitev so po besedah Maksutija tisti, ki bodo ostali v opoziciji. Vsi ostali lahko samo pridobijo. Slabo se bo pisalo tudi strankam, katerih predsedniki ne bodo v parlamentu. Če te stranke ne bodo v vladi, in če njihovi predsedniki ne bodo ministri, se jim lahko namreč zgodi politični propad, je opozoril. Podobno Tomšič vidi več poražencev na teh volitvah. Zanj so to predvsem stranke, ki so dosegle manjši rezultat od prejšnjega ali napovedanega.
