V raziskavi Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) iz leta 2015, ki so jo prejšnji teden predstavili na javni tribuni ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v Ljubljani, je v povprečju v EU 26 odstotkov moških delavcev in 30 odstotkov delavk odgovorilo, da trenutne službe ne bo moglo opravljati do 60. leta starosti.

V Sloveniji je ta delež višji, 52-odstotni delež slovenskih delavk je bil v raziskavi celo najvišji izmerjeni delež.

Najnižje deleže pa so zabeležili na Portugalskem, kjer je tako odgovorilo 14 odstotkov moških ter med 15 in 20 odstotki žensk.

Na vprašanje, do katere starosti si želijo delati, je v povprečju v EU okoli petina zaposlenih spontano odgovorila, da si želijo delati čim dlje, kolikor bo mogoče. Takšen odgovor je bil v povprečju pogostejši pri samozaposlenih (tako je odgovorilo 28 odstotkov samozaposlenih in 17 odstotkov zaposlenih).

Odgovori se sicer med državami precej razlikujejo. Da bi želelo delati čim dlje, kolikor bo mogoče, je odgovorilo tri odstotke žensk in pet odstotkov moških na Malti ter več kot 40 odstotkov moških v Estoniji in Latviji. V Sloveniji je tak odgovor podalo med 10 in 15 odstotki moških in žensk.

Odgovori tistih, ki so navajali konkretno starost, do katere želijo delati, so se po državah gibali od povprečnih 57 let v Sloveniji in na Cipru do 63 let na Švedskem, 64 na Danskem in 65 na Norveškem. Primerjava teh odgovorov s uzakonjeno starostno mejo za upokojitev v posameznih državah pa pokaže, da želijo v povprečju posamezniki delati manj, kot to določa upokojitvena shema v posamezni državi, so še ugotovili v raziskavi.

V njej so med drugim zapisali tudi, da je ekonomska kriza, ki se je začela pred desetletjem, spodbudila reforme pokojninskega sistema in iskanje rešitev, kako financirati pokojnine. Te so poudarjale predvsem potrebo po daljši delovni aktivnosti, reforme pa so med drugim vključevale zviševanje starosti ob upokojitvi, uvajanje fleksibilnih upokojitvenih shem, zaostrovanje kriterijev za pridobitev polne pokojnine in zmanjšanje možnosti predčasne upokojitve.

Ob tem je potreben tudi razmislek, kakšne učinke ima lahko podaljšanje delovne aktivnosti na posameznike in na družbo, pri čemer je ključno tudi vprašanje zdravja in počutja zaposlenih, so še navedli.