Lunina orbita okoli Zemljine ni okrogla, ampak eliptična, zato se njena oddaljenost od zemlje spreminja. V prizemlju je Zemljin satelit našemu planetu najbližje, medtem ko se v odzemlju oz. apogeju oddaljenost lune od Zemlja poveča.

V ponedeljek bo prišlo skoraj do sovpadanja Lune v prizemlju in polne lune. V resnici se bo ta dan Luna znašla v prizemlju ob 12.36, polna luna pa bo nastopila ob 13.52 po srednjeevropskem času. Luna takrat iz naših krajev ne bo vidna.

Pojav super lune je še posebej zanimiv, saj je sovpadanje polne lune v položaju najbližje Zemlji precej redko. Interval med dvema zaporednima položajema lune v prizemlju po besedah Žiberne namreč ni enak intervalu med dvema zaporednima polnima lunama. Nazadnje je prišlo do podobnega pojava 16. januarja 1948, naslednja super luna pa bo 25. novembra 2034.

Še vedno pa bo Luna videti za 14 odstotkov večja in 30 odstotkov svetlejša, če bo vreme jasno. “Res pa je, da oko običajno ne opazi zelo drastične razlike med običajno in super luno,” je dodal Žiberna.

Izpostavil je še morda manj spektakularen, za opazovanje pa vseeno zanimiv nasprotni pojav, t. i. mikro Luno. Gre za pojav, ko se polna Luna znajde v odzemlju, ko je od Zemlje oddaljena 406.554 kilometrov in je zaradi tega videti manjša kot običajno. V primeru jasnega vremena bodo naslednje mikro lune v Sloveniji vidne 9. junija in 27. julija prihodnje leto.

Dan po super luni, v torek, se bo luna v času vzida nahajala zelo blizu Aldebarana, najsvetlejše zvezde v ozvezdju Bika, ki je brez težav vidna tudi s prostimi očmi. Zvezda Aldebaran se bo nahajala nad luno in malce desno od nje, je za lažje iskanje opazovalcem neba svetoval Žiberna.