Škoberne je priznal, da je za danes sklicana izjava za medije eden zadnjih pozivov k razumu in humanosti. Vsi poslanci so se strinjali, da je Šamej eden najboljših primerov integracije v slovensko družbo. Ob tem so navedli njegove uspehe, med drugim se je v malo manj kot dveh letih v Sloveniji samoiniciativno naučil slovensko, sodeloval pri projektih ministrstva za kulturo, organiziral socialno pomoč in tudi drugače deloval proaktivno.
“Namesto da bi ga postavili kot zgled, ga pošiljamo stran. Če mi želimo pravično državo, se to ne sme dogajati,” je v današnji izjavi za medije dodal Škoberne.
Pozivu, da naj pristojni organi ponovno preučijo njegov primer, so se po besedah Murglove pridružili tudi poslanci SMC. “Ob tem želim izpostaviti, da je ravno ta primer in podobni priložnost, da razmislimo o naši integracijski politiki,” je dejala poslanka SMC in dodala, da je treba narediti več na integraciji.
Vilfan je navedel eno od možnih rešitev. Po njegovem je ena od možnosti, da bi Šameju podelili državljanstvo po dopolnjenemu zakonu o državljanstvu. Dopolnitev zakona omogoča, da se državljanstvo odobri tudi osebam, ki s svojim delom koristijo državi, ne da bi prej v Sloveniji živeli najmanj leto dni ali imeli urejen status tujca. Sicer je dodal, da odločitev ni v njegovi pristojnosti, niti da ne trdi, da je Šamej primeren, vendar je izrazil upanje v takšno rešitev.
Kordiš je medtem bil predvsem kritičen do vlade, čeprav je izrazil zadovoljstvo, da so proti deportaciji tudi koalicijske stranke. “Pametna politika skupnost gradi, ne pa razbija, siromaši in preganja,” je dejal. Ob tem je pripomnil, da je Šamej postal del skupnosti in da ga želi oblast “hitro in potiho” deportirati.
Poslanci so še pojasnili, da se mora Šamej v torek ob 5.45 zglasiti pred azilnim domom v Ljubljani, kjer ga bodo nato predali hrvaškim oblastem. Če MNZ ne bo preklical deportacije, nameravajo omenjeni poslanci v torek pospremiti Šameja do azilnega doma.
Škoberne je na novinarsko vprašanje, ali je možna ustavitev deportacije, dejal, da je Slovenija suverena država in da ima možnost, da se tako odloči, Hrvaški pa “lahko pošlje zahvalno pismo, ker je bila pripravljena sodelovati”.
Sodišče EU je poleti sicer odločilo, da je Hrvaška odgovorna za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito oseb, ki so množično prečkale njeno mejo med begunsko krizo v letih 2015 in 2016. Slovenija tako lahko preda Šameja hrvaškim oblastem, ni pa to nujno, je pojasnil Vilfan.
Organizacija za človekove pravice Amnesty International (AI) Slovenija je bila danes kritična do načrtovane deportacije. “V Sloveniji nudimo mednarodno zaščito majhnemu številu begunk in beguncev in nikakor ne prevzemamo svojega pravičnega deleža skrbi za svetovne begunce. Politika, ki se ob tem dejstvu skuša znebiti enega človeka, ki je pobegnil pred vojno, pri nas zaprosil za zaščito, se naučil jezika ter se vključil v tukajšnjo skupnost, je politika, ki ne vidi človeka,” so sporočili.
Za torek je v Ljubljani sklicana tudi novinarska konferenca nevladnikov, na kateri bodo predvidoma predstavili Šameja in poziv notranjemu ministrstvu, naj prevzame odločanje o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ki ga je doslej po navedba AI Slovenija podpisalo več kot 500 Slovencev.
Iz urada predsednika republike so za STA sporočili, da je predsednik Borut Pahor v zvezi s Šamejem dobil dve prošnji državljanov, da bi pomagal pri ustavitvi deportacije. V obeh primerih, prvič v začetku avgusta in drugič v začetku novembra letos, je urad predsednika pismi naslovil na direktorat za upravne zadeve, migracije in naturalizacijo ministrstva za notranje zadeve. “Zavedajoč se posebne občutljivosti tovrstnih primerov, smo pristojne pozvali, da vsebino pisem še posebej skrbno preučijo ter opisano stanje v največji možni meri upoštevajo v postopku podelitve mednarodne zaščite. Odgovor pristojnega ministrstva do danes nismo prejeli,” so še sporočili iz urada.
MNZ je danes sporočil, da so 30. oktobra sprejeli sklep ustavnega sodišča, s katerim je bila v postopku za preizkus ustavne pritožbe zoper sodbo in sklep vrhovnega sodišča kot izredno pravno sredstvo v zadevi Ahmeda Šameja, ta zavržena. Za MNZ je tako zadeva končana in ni več zadržkov, da bi Šameja po dublinski uredbi predali hrvaškim oblastem.
Šamej je februarja 2016 v času begunske krize zaprosil za mednarodno zaščito v Sloveniji, vendar jo je pristojno ministrstvo junija zavrglo, češ da je za obravnavo odgovorna Hrvaška. Sodišče EU je poleti temu pritrdilo. Vrhovno sodišče je avgusta nato potrdilo prehodne odločitve Sodišča EU in zavrnilo Šamejevo pritožbo. Od odločitve vrhovnega sodišča 23. avgusta pa je začel veljati šestmesečni rok za predajo.
