Na spletni strani Osnovne šole Komenda Moste so potrdili, da je bil v šoli v Mostah potrjen primer ošpic. Vse starše in zaposlene prosijo, da so pozorni na morebitne znake bolezni, še posebej pri učencih, ki niso bili cepljeni proti tej bolezni.
Osebe, pri katerih se pojavijo bolezenski znaki, podobni ošpicam, morajo ostati doma in se po telefonu posvetovati s svojim zdravnikom o nadaljnjih ukrepih, so še sporočili z NIJZ.
Sicer pa so analize ovrgle vse tri sume ošpic, ki so jih v ponedeljek obravnavali v Zdravstvenem domu Škofja Loka, je za STA pojasnil direktor doma Aleksander Stepanović. V torek in danes niso imeli novih primerov suma na ošpice.
Stepanović je pojasnil, da se bolniki k njim zatekajo v valovih – torej ko se nekdo okuži, nekaj časa poteka inkubacijska doba in po izbruhu bolezni pridejo k zdravniku, ponavadi je potem v nekaj dneh več bolnikov. Glede sedanjega zatišja pa ne ve, ali je to posledica tega, da so ošpice zamejili in so izzvenele, ali so le med valoma.
Na škofjeloškem so sicer za ošpicami zboleli nekateri v podjetju Knauf Insulation, kjer naj bi tudi cepili številne zaposlene. Cepljenje naj bi neuradno izvedli predstavniki medicine dela. Cepili naj bi okoli 100 ljudi.
V podjetju so za STA pojasnili le, da vse od pojava prvega primera ošpic po usmeritvah NIJZ komunicirajo z zaposlenimi in jih obveščajo o stanju, ravnanju in preventivnih ukrepih. “Priporočene preventivne ukrepe dosledno izvajamo,” so zagotovili. Kakšni so ti preventivni ukrepi, niso odgovorili.
Po podatkih NIJZ so v Sloveniji letos doslej potrdili 27 primerov ošpic pri slovenskih prebivalcih in dva pri tujcih. V izbruhu ošpic v novembru in decembru je do sedaj zbolelo sedem odraslih oseb. Prvi primer je bil vnesen iz tujine, od njega se je bolezen prenesla še na šest oseb, ena od teh je bila cepljena, za ostale ni podatka o cepljenju.
Poleg omenjenega izbruha je NIJZ konec novembra in v začetku decembra zabeležil še po en primer laboratorijsko potrjenih ošpic, ki pa predvidoma nista epidemiološko povezana s primeri iz obravnavanega izbruha, niti med seboj. Torej je bilo v novembru in decembru skupno devet zbolelih z ošpicami, v enem primeru je šlo za otroka, vsi drugi so bili odrasli.
Med vsemi letošnjimi primeri ošpic so zboleli štirje otroci, dva mlajša od petih let in dva med petim in 15 letom. Večinoma je šlo za vnesene primere. Med zbolelimi so bili štirje cepljeni z dvema odmerkoma, eden z enim odmerkom, šest je bilo necepljenih, za ostale zbolele pa ni podatkov o cepljenju. Od zbolelih otrok nobeden ni bil cepljen proti ošpicam.
Ošpice so sicer zelo nalezljiva virusna bolezen, za katero je značilna vročina, kašelj, nahod, vnetje veznic ter izpuščaj. Značilen izpuščaj se pojavi od tretjega do sedmega dneva bolezni najprej na obrazu. Izpuščaj traja med štiri in sedem in se lahko konča z luščenjem.
Potek bolezni je ponavadi mnogo težji pri dojenčkih in odraslih osebah kot pri majhnih otrocih. Zapleti bolezni se lahko kažejo kot vnetje srednjega ušesa, pljučnica, driska in vnetje možganskega tkiva. Smrtni izid bolezni je relativno redek. Ošpice se prenašajo kapljično, po zraku, z neposrednim stikom z izločki dihal okužene osebe, redkeje s posrednim prenosom preko sveže kontaminiranih predmetov.
Inkubacijska doba znaša okoli deset dni z razponom od sedem do 18 dni med časom izpostavljenosti in pojavom povišane telesne temperature. Okužene osebe postanejo kužne en do dva dneva pred pojavom bolezenskih znakov oz. tri do pet dni pred pojavom izpuščaja in ostanejo kužne do štiri dni po pojavu izpuščaja.
