“V kolikor pri načinu izvršitve odločbe ustavnega sodišča ne bo še kakšnih dodatnih odločitev, potem razveljavitev velja le za naprej. Že pravnomočne sodbe, torej tam, kjer so izčrpana tudi že vsa izredna pravna sredstva, kot so zahteva za varstvo zakonitosti ali ustavna pritožba, so zaključene,” je pojasnil. Pri odprtih primerih pa bodo sodišča, ki posamezen postopek vodijo, morala upoštevati ustavno odločbo in presoditi.
Kot je pojasnil Ude, to ne pomeni avtomatsko, da bodo vsi primeri zaključeni, ampak bo sodnik pri vsakem primeru preveril, na katero obdobje se nanaša tožba za odvzem premoženja in v kolikor se ta nanaša tudi na obdobje po datumu uveljavitve zakona, to je bil 29. november 2011, bo lahko sodišče še naprej odločalo o tem delu premoženja.
V primerih, ko bi šlo za “stare stvari”, pa bo moral sodnik ustavno odločbo upoštevati v celoti.
Po Udetovih pojasnilih tudi ni možnosti za morebitne tožbe s strani tistih, ki jim je bilo v postopkih na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora določeno premoženje začasno zavarovano in z njim neko obdobje niso mogli razpolagati. “Če je takrat zakonodaja veljala in če upoštevamo, da začne razveljavitev učinkovati z izdajo ustavne odločbe, odškodnin ni,” je pojasnil.
Specializirano državno tožilstvo (SDT) je doslej vložilo 24 tožb na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, od tega je 15 tožb vloženih na podlagi finančnih preiskav, odrejenih na SDT, in devet tožb na podlagi finančnih preiskav, odrejenih na okrožnih državnih tožilstvih, ki so v različnih fazah postopka. Zaključenih je 10 tožb, pet jih je že pravnomočnih. Po poročanju Večera so v štirih od teh petih primerov po odločitvi sodišča premoženje morali vrniti Andrej Lapornik, Aleš Bračko in Marta Kaiser, Senad Pavleković in Boris Janežič. Za koga gre v petem primeru, ni znano.
Bračko in Kaiserjeva sta morala po poročanju Večera po pravnomočni sodbi državi vrniti za okoli 1,7 milijona evrov nezakonitega premoženja. Janežiču, ki v zaporu na Dobu prestaja petletno zaporno kazen zaradi trgovanja s kokainom, je sodišče pravnomočno odvzelo za dobrega pol milijona nezakonitega premoženja. Pavleković mora državi vrniti za 119.700 evrov nezakonito pridobljenega premoženja. Laporniku pa je država že ob aretaciji zaradi trgovanja z drogo zasegla gliser, avto znamke Jaguar, motor znamke BMW, zlatnino in denar v vrednosti nekaj več kot 62.372 evrov, državi pa je moral vrniti še 247.000 evrov.
Odvetnik Andrej Pohar, ki je zastopal Lapornika, je za časnik Večer pojasnil, da odločitev ustavnega sodišča za njegovega klienta ne pomeni ničesar. Lapornik namreč na pravnomočno sodbo glede odvzema premoženja ni vložil zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče.
Drugače bi bilo, če bi jo vložil in vrhovno sodišče o tej zahtevi doslej še ne bi odločalo. V tem primeru bi namreč moralo upoštevati zadnjo odločitev ustavnega sodišča, je odvetnik pojasnil za Večer.
Prav tako bodo po mnenju odvetnika Mitje Jeleniča Novaka sodbo ustavnega sodišča morala upoštevati višja sodišča, ki bi morebiti dobila v obravnavo pritožbo tožene stranke zaradi sodbe na podlagi zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora.
Odvetnik Pohar zastopa tudi Dragana Tošića, nepravnomočno obsojenega zaradi trgovine z mamili v zadevi Balkanski bojevnik, v postopku, v katerem želi država njemu, njegovi ženi in svaku odvzeti za okoli 2,2 milijona evrov nezakonito pridobljenega premoženja. Kot je Pohar pojasnil glede tega primera, pričakuje, da bo višje sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v odločanje na prvostopenjsko sodišče. Od SDT pa pričakuje, da bo spremenilo tožbeni zahtevek zoper Tošića tako, da se bo nanašal na čas po uveljavitvi zakona.
